Sprejemamo le naročene paciente. Prosimo, da se pred obiskom naročite na naši spletni strani. Hvala
  • Pokličite nas: 059-162-018
  • Kje smo: Erbežnikova 2, 1000 Ljubljana
  • Pon-pet: 7:30 - 16:00
  • Estrogen
  • by Aleš Koščak
  • 15 februarja, 2016

    Celice in organi v našem telesu morajo med seboj sodelovati. Izmenjava biokemičnih informacij med njimi uravnava naše zdravje. Če tečejo ti procesi tudi od srednjih let našega življenja dalje brez motenj, je naše staranje upočasnjeno. V središču tega dogajanja so hormoni. Ženski spolni hormoni oziroma uravnotežena hormonska slika pa sicer niso zagotovilo za absolutni zdravje, vendar kljub temu bistveno pripomorejo k uravnoteženem življenju. Telesne spremembe, ki jih prinaša menopavza in moška menopavza, še povečujejo vlogo hormonov na dobro počutje.

    Izločanje večine telesu lastnih hormonov se z leti zlagoma zmanjša. Številni moški se npr. pritožujejo nad izpadanjem las, kar je značilen znak za hormonsko neravnovesje – pretirana občutljivost lasnih koreninic na aktivno obliko testosterona (gre za dehidrotestosteron). Pri številnih ženskah se z leti pojavi oslabelost vezivnega tkiva ali zastajanje vode, kar je pogosta posledica pomanjkanja hormona rumenega telesca (LH – hormon). V nadaljevanju poglejmo kateri so ženski polni hormoni?

    Hormoni – brezžični sistem komunikacije

    Da bi lahko človekov organizem deloval brezhibno, mora dobivati navodila od obeh svojih komunikacijskih sistemov: živčnega in hormonskega. Živce lahko primerjamo z »žičnim«, hormone pa z »brezžičnim« sistemom. Hormoni, ki so kemični prenašalci sporočil, prenašajo informacije po krvnih obtočilih. Njihov cilj so tisti organi, ki se na določene hormone odzivajo. Poenostavljeno povedano deluje hormonski sistem na osnovi ujemanja ključa in ključavnice: hormoni (ključi) se vežejo na določena mesta (ključavnice) v svojih ciljnih organih. Hormoni in žleze, ki hormone izdelujejo, usklajujejo delovanje vseh naših organov. Te pa med seboj povezuje sistem nadzora in uravnave.

    Človek kot celota je podvržen bioritmu, prav tako izločanje hormonov. V določenem času dneva doseže sinteza hormonov svoj vrhunec. Tako je npr. izdelovanje rastnega hormona somatotropina največje med spanjem v urah pred polnočjo.

    Super žleza – hipofiza

    Hipotalamus in hipofiza (možganski privesek) sta vrhovni žlezi, ki uravnavata sintezo hormonov v možganih. Edina naloga t.i. sproščujočega hormona, ki ga izdeluje hipotalamus, je povzročiti izločanje hormonov hipofize. Hipofiza je sestavljena iz adenohipofize in nevrohipofize.

    Hipofiza je veljala za pravo super žlezo že v starem veku. Imeli so jo celo za šesto čutilo. V njej dogajanja v telesu povezuje z možgani. Tako je npr. tudi znano »ščemenje« v trebuhu posledica delovanja hormonov.

    Šele na povelje hipofize se druge žleze v telesu odzovejo z izločanjem hormonov. Tako npr. hipofiza vpliva na  to kako deluje trebušna slinavka, ščitnica, nadledvična žleza, priželjc in spolne žleze, kjer nastajajo ženski spolne hormoni. Obenem pa hipofiza tudi »ukaže«, kdaj naj se izdelovanje hormonov konča.

    Ženski spolni hormoni v različnih obdobjih življenja – hormonska slika

    Obdobja v življenju so v biološkem smislu vedno povezana s spremenjeno hormonsko sliko. Te spremembe so vidne tudi na zunaj. Osovražene akne v puberteti so npr. značilen znak hormonskih sprememb (običajno posledica visokega DHEA-ja), enako kot so pigmentni madeži na koži znak hormonskih sprememb pri starejših. Prav v času nosečnosti je izločanje hormonov največje. Veliko žensk občuti npr. v teh mesecih tolikšno energijo, da bi lahko »klatile zvezda z neba«. Vsemu temu se lahko zahvalijo ker so hormoni v presežkih (najbolj se poveča nivo progesterona).

    Toda tudi naravno zmanjšanje količine hormonov v starosti ne ostaja brez posledic za kakovost življenja, kar velja enako za moške in ženske. Medicina, ki se ukvarja z zaviranjem starosti, si prizadeva ves ta upad nadomestiti. Nadomestno hormonsko zdravljenje, ki mu nekateri nasprotujejo, ni edino saj poznamo še nekaj naravnih načinov, s katerimi so ženski spolni hormoni v ravnovesju. Kajti za dobro počutje (vse bolj se uveljavlja angleški izraz wellness) in zdravje je hormonsko ravnovesje zelo pomembno. Kakor je za orkester pomembna ubranost vseh inštrumentov, tako je za organizem pomembna ubranost vseh hormonov, ki zagotavlja telesno harmonijo. Značilni znaki staranja se pogosto začnejo takrat, ko se neravnovesje pojavi prav na tem področju. V spodnjem opisu se želimo omejiti na tiste hormone, ki so v zvezi z zaviranjem staranja najpomembnejši.

    Ženski spolni hormoni, ki staranje zavirajo

    Estrogen

    Ta ženski spolni hormon nastaja predvsem v zrelih foliklih jajčnikov, prav tako v placenti med nosečnostjo. V majhnih količinah nastaja estrogen tudi v nadledvičnih žlezah in v modih. Pri 35 – letnem moškem se izloča približno tretjina estrogena v primerjavi z enako staro žensko. Glavni predstavniki estrogena so estron, estradiol in estriol.

    Estrogeni pospešujejo tvorbo kosti in  mehčajo telesna tkiva, s tem da vzpodbujajo kopičenje vode. Odgovorni so za nastajanje ženskih spolnih znakov. Estrogeni širijo ožilje, zaradi česar ženske pred menopavzo, ko se količina estrogenov občutno zmanjšuje, skoraj nikoli ne doživijo srčnega infarkta. Estrogen, ki vzpodbuja prekrvavitev, sprošča snovi, ki v možganih povečujejo sposobnost mišljenja. Več o delovanju estrogenov pa v infografiki – estrogen.

    Androgeni hormoni

    K najpomembnejšim predstavnikom androgenov, moških spolnih hormonov, prištevamo testosteron. Nastaja predvsem v t.i. vmesnih celicah mod, vendar tudi v nadledvičnih žlezah in jajčnikih. Količina testosterona se pri moškem v času mene ne zniža tako kot občutno kot količina estrogena pri ženski.

    Znaki pomanjkanja testosterona zaradi starosti so lahko kopičenje maščevja na trebuhu, zmanjševanje mišične mase, depresije in težave z erekcijo. Androgeni nastajajo tudi v ženskem organizmu, vendar le dvanajstina količine, ki nastaja pri moškem. Poleg tega, da vzpodbujajo nastanek moških spolnih znakov, vzpodbujajo tudi presnovo beljakovin in krepijo okostje. Že nastalo osteoporozo je mogoče zdraviti z dovajanjem hormonov, ki uravnovesijo kostno maso. Kaže, da lahko starostno poslabšanje sluha in vida pripišemo zmanjšani količini hormonov.

    Dehidroepiandrosteron (DHEA)

    Ker nasprotuje delovanju stresnega hormona kortizola, DHEA ščiti telo pred nesmiselnim zapravljanjem energije. Deluje v mitohondrijih (celičnih »elektrarnah«), kjer zavira pomembno vlogo kemičnih reakcij, ki povečuje energetsko moč celice. Poleg tega DHEA preprečuje nastanek velikih maščobnih celic in vzpodbuja razgradnjo maščobnih kislin. Tu je skrit pomemben razlog za to, da je starajoče se telo z nizkimi količinami DHEA bolj nagnjeno k tvorbi maščobnih zalog.

    Z leti se nastajanje DHEA v nadledvičnih žlezah, jajčnikih in možganskih celicah zmanjšuje. Količina dehidroepiandrosterona se začne počasi zmanjševati že v puberteti. Medtem ko imajo 30 – do 40 – letniki v krvi  v povprečju 4 mikrograme DHEA na mililiter krvi, je v starosti ta količina pogosto nižja od 1 mikrograma. Količina kortizola, ki deluje obratno kot DHEA, pa je ves čas enaka, s čimer se poruši pravilno razmerje med obema hormonoma.

    Iz DHEA lahko telo tvori tudi androgene in estrogene.

    Iz spolnih hormonov pa lahko izhaja tudi hormonsko neravnovesje, pri katerem gre za odstopanja določenih hormonov od pričakovanih vrednosti. Katera so najpogostejša hormonska neravnovesja, si lahko ogledate tudi v videoposnetku na našem You Tube kanalu. Vabljeni k ogledu!

    Za več podobnih videoposnetkov pa obiščite naš You Tube kanal #mojLaboratorij!

    Melatonin

    Nekoč so ta hormon, ki nastaja v češeriki (epifiza) v možganih imenovali »čednostni« hormon. Zavira delovanje jajčnikov in mod. Njemu nasprotno delujeta hormona serotonin in adrenalin. Melatonin, imenovan tudi hormon zimskega spanja in noči, upočasni biokemične reakcije v telesu in jih nastavi na »varčevanje z energijo«. Z znižanjem telesne temperature za nekaj desetink stopinje zmanjša telesne zmogljivosti, kar naj bi povečalo življenjsko dobo. Tako lahko v celotnem organizmu s kar največjo zmogljivostjo potekajo različna »popravila«. Zniža se količina stresnih hormonov in tudi krvni tlak, kar varuje srčno mišico. Melatonin vzpodbuja tudi obrambno sposobnost, in sicer tako, da zmanjša delovanje limfocitov T. Kot nočni delavec je melatonin zelo učinkovit lovilec prostih radikalov. Ker upočasni delitev celic, je znan kot hormon, ki varuje pred rakom. Moški, ki imajo raka na prostati, imajo pogosto vpadljivo nizke količine melatonina.

    Ko se moč sončnih žarkov zmanjša in nastopi večerni mrak, se samodejno izloča več melatonina, zaradi česar postanemo zaspani.

    Melatonin in zakaj moramo spati
    Melatonin in zakaj moramo spati

    Rastni hormon somatotropin (STH, HGH)

    Tudi nastajanje tega hormona, ki se tvori v hipofizi, je odvisno od ritmičnega menjavanja dneva in noči. Največ ga nastaja med spanjem – v urah pred polnočjo. Medicina ga prišteva med najpomembnejše človeške hormone. Velik del hipofize je zaposlen izključno z izdelovanjem somatotropina, ki je nepogrešljiv v času razvoja zarodka (embrija). Njegove naloge so tvorba organov, izgradnja aminokislin in beljakovin v celici in tudi popravila. Bodybuilderji ga uživajo za povečanje mišične mase. Ko se z leti količina somatotropina v telesu zmanjša, deluje to na mišično tkivo tako, da mišice izgubljajo napetost in postajajo šibkejše. Kot DHEA tudi somatotropin pomaga razgrajevati maščobe.

    Šele pred kratkim so ugotovili, da somatotropin ugodno deluje tudi na srčno mišico. Pri bolnikih, ki imajo oslabljeno srčno mišico, se je potem, ko so jim dajali somatotropin, pokazalo izboljšanje. Pod vplivom somatotropina se poveča napetost kože in zobje se močneje ukoreninijo. Razlog za nenehno utrujenost in depresije je lahko v pomanjkanju somatotropina. Količine rastnega hormona se začno zmanjševati že kmalu po dvajsetem letu starosti. Šestdesetletnik ima v primerjavi s petindvajsetletnikom le še 25 % somatotropina.

    Ženski spolni hormoni in zmanjšanje nivoja hormonov v starosti

    • sposobnosti mišljenja se zmanjšajo,
    • motnje spanja naraščajo,
    • spolna sla se zmanjšuje,
    • kosti postajajo bolj lomljive,
    • koža postaja bolj suha in brez leska,
    • lasje se tanjšajo ali izpadajo,
    • krvna obtočila postajajo občutljivejša,
    • srčna moč popušča.

    Kdor svojega načina življenja ne bo uskladil s potrebami telesa, ima malo možnosti, da bo v boju s staranjem doživel uspeh. Počutje se lahko zagotovo izboljša, če primanjkljaj nekega hormona nadomestimo z dodajanjem v obliki zdravila. To pa naj se zgodi šele po zdravniškem pregledu in posvetu.

    Na staranje je mogoče vplivati z zdravim življenjem kar v 80 %. V genih je zapisan le 20 % delež! Najpogostejša razloga hormonskega neravnovesja sta menopavza pri ženskah in andropavza (moška menopavza) pri moških. V nadaljevanju pregledamo simptome ženske in moške menopavze.

    Mena težave

    Od pubertete do menopavze žensko telo sledi hormonskim ciklusom – menstrualnim krvavitvam. Vsak mesec, v začetku ciklusa, raven ženskega hormona estrogena naraste in s tem spodbuja zorenje jajčeca, ki se sredi ciklusa sprosti  iz enega od jajčnikov. Po ovulaciji drug ženski hormon, imenovan progesteron, spodbuja zadebelitev maternične sluznice, s čimer jo pripravi na morebitno zanositev. Če semenčica jajčeca ne oplodi, ta odmre in se skupaj z maternično sluznico izloči kot menstrualna krvavitev – menstruacija.

    V letih pred menopavzo postajajo jajčniki manj učinkoviti, zaradi česar so menstruacije pogosto močnejše in neredne. Sčasoma jajčniki prenehajo delovati, jajčece se ne sprosti več in tudi krvavitve ni več. Obenem postane hormonski ciklus nereden, raven estrogena v krvi niha – zaradi nizkih vrednosti se začnejo pojavljati vročinski oblivi, nočno potenje ter mnogi drugi simptomi imenovani mena.

    Simptomi menopavze:

    Pri ženski se menopavza ponavadi napoveduje s telesnimi znaki: ženske se močno potijo, oblivajo jih valovi toplote, postanejo občutljive in hitro menjajo razpoloženja. Vse ženske niso enako prizadete; nekatere skoraj nimajo teh težav, druge so na robu obupa. Tudi trajanje teh težav je zelo različno. Od nekaj tednov ali mesecev pa vse do več let. Postopoma se pojavijo znaki kroničnega pomanjkanja estrogenov, ki so vpleteni v presnovo skoraj vseh tkiv v človeškem telesu. Koža postaja bolj suha, zmanjšuje se količina veznega tkiva in pojavljajo se gube. Pospeši se lahko rast dlačic na neželenih mestih, lasje postajajo suhi in izpadajo. Kosti postajajo manj čvrste in pospeši se nastanek osteoporoze. Sušijo se tudi sluznice urogenitalnega trakta. Zaradi suhe nožnice postajajo boleči spolni odnosi, suhost sečnih poti poveča nevarnost vnetij mehurja. Pojavljajo se težave z zadrževanjem vode. Vse teže je vzdrževati normalno telesno težo, maščevje se kopiči zlasti okoli trebuha. Pojavljajo se sklepne bolečine in okrepijo težave vseh kroničnih bolezni, ki so bile morebiti prisotne že ob nastopu menopavze.

    Zadnja menstruacija nastopi povprečno pri 52. letih. V klimakteriju telo izgubi sposobnost oploditve. Po približno štiridesetih letih plodnega obdobja to ni nujno razlog za slabo voljo. Kljub temu pa se številne ženske na te spremembe odzovejo z depresijo – za tem tiči pogosto strah, da telesno ne bodo več privlačne in vredne poželenja. S tako duševno naravnanostjo lahko izžarevanje želje po spolnosti resnično pojema – in začarani krog je sklenjen. Menopavzna depresija..

    Prav v tej starosti je še posebej priporočljiv zdrav način življenja, ki bo okrepil telo, duševnost in dušo. Tako je namreč opisane dejavnike mogoče omiliti ali jih celo premagati. Številne ženske začno ravno v času mene bolj skrbno paziti nase in na svoje zdravje.

    Omenjene telesne znake pa lahko ublaži hormonsko nadomestno zdravljenje (HNZ), o čemer naj se ženska pogovori s svojo ginekologinjo ali ginekologom.

    Spreminjanje estrogenov v menopavzi
    Spreminjanje estrogenov v menopavzi

    Kako odkriti menopavzo:

    Za postavitev diagnoze so največkrat dovolj že običajni simptomi menopavze, še posebno pri ženskah v poznih 40. ali zgodnjih 50. letih. Če obstaja dvom glede diagnoze, na primer če ženska doživlja nenavadno zgodnjo menopavzo, je možen enostavni krvni test, s katerim se preveri raven hormonov. Ženski se – razen v primeru, če so krvavitve popolnoma prenehale – odvzame kri v prvem tednu menstrualnega ciklusa (pri čemer je prvi dan ciklusa prvi dan krvavitve).

    S testom preverijo raven folikel stimulirajočega hormona (FSH) in raven luteinizirajočega hormona (LH), ki sta v perimenopavzalnem obdobju (tj. obdobje okrog menopavze) povišani.

    Včasih se kakšen teden pred pričakovano menstruacijo opravi še en test, ki izmeri raven progesterona. Prisotnost tega hormona potrdi, da je ženska v tem ciklusu ovulirala. Ker dajo ti krvni testi rezultate samo za ta določeni menstrualni ciklus in lahko občasni normalni hormonski porasti rezultate zmedejo, je treba nanje gledati upoštevajoč vse simptome – posamezen normalen rezultat ne izključuje menopavze.

    Pomenopavzalna tveganja:

    V zadnjih letih je menopavza deležna čedalje večje pozornosti, saj je lahko zaradi daljše pričakovane življenjske dobe (80 let in več s tendenco podaljševanja) veliko žensk pomenopavzalnih več kot tretjino svojega življenja.

    Simptomi menopavze življenja ne ogrožajo, lahko pa ga ogrožajo dolgoročni učinki pomanjkanja estrogena. Poglavitne starostne bolezni in poškodbe so bolezni srca in ožilja, možganska kap, rak dojke in črevesja, osteoporoza, zlomi kosti ter demenca. Na vse te bolezni vpliva estrogen, zato so ženske s prezgodnjo menopavzo še bolj izpostavljene tveganju. Vsa ta stanja sicer ne vodijo vedno v smrt, lahko pa povzročijo zmanjšanje kakovosti življenja, tako za obolele kot za njihove svojce.

    Kako zdraviti težave v menopavzi:

    Spremembe življenjskega sloga za preprečevanje srčno – žilnih bolezni

    Večino dejavnikov tveganja za nastanek srčno – žilnih bolezni je mogoče zmanjšati z enostavnimi spremembami življenjskega sloga: zmanjšanje telesne teže, prenehanje kajenja, spremenjena prehrana in povečanje telesne aktivnosti.

    Spremembe življenjskega sloga za preprečevanje osteoporoze

    Zadostna telesna aktivnost in zdrava, s kalcijem bogata prehrana ohranjata močne kosti. Učinkovito preprečevanje osteoporoze se začenja že zgodaj, po možnosti že v otroštvu. Otroci potrebujejo telesno aktivnost in uravnoteženo prehrano, vključno s hrano, ki je bogata s kalcijem, opozoriti pa jih je treba tudi na škodljivost kajenja.

    Skrb za pravilno prehrano

    Naravni estrogeni: nekatere raziskave kažejo, da naravni estrogen, ki ga najdemo v nekaterih rastlinskih živilih, še posebno v fižolu in stročnicah, lahko ščiti pred osteoporozo, srčno – žilnimi boleznimi ter rakom dojk.

    Kalcij: kosti vsebujejo kalcij, zato je za pravilno rast kosti in ohranjanje njihove moči potrebna zdrava prehrana z zadostno količino kalcija. Obdobja rasti seveda povečajo relativne zahteve po kalciju, zato ga najstniki in nosečnice potrebujejo v večjih količinah. Priporočena dnevna količina za odrasle je 1000 miligramov (mg). Mleko in mlečni izdelki, na primer sir in jogurt, so najboljši vir kalcija, ki se hitro absorbira v krvni obtok.

    Vitamin D: ta vitamin pomaga pri absorpciji kalcija. Vnos vitamina D s prehrano se je v zadnjih zmanjšal, kar je morda povezano z vedno večjim številom zlomom kosti. Mastne ribe, kot so morski list, skuša in losos, so bogat vit vitamina D. Več o pravilni prehrani v času menopavze si lahko preberete tukaj…

    Zmanjšajte uživanje alkohola

    Pitje večjih količin alkohola je povezano z večjim tveganjem za nastanek osteoporoze in srčno – žilnih bolezni. Gostota kolčne kosti pri ženski v poznih 40. letih, ki redno uživa več kot dve merici alkohola na dan, je zmanjšana do 12 %. Ni potrebe po popolni abstinenci, saj majhna količina alkohola (ena do dve enoti na dan) pomaga varovati pred srčno – žilnimi boleznimi.

    Nadzor nad telesno težo

    Če se v srednjih letih nekoliko zredite, to pomaga pri ohranjanju kostne gostote, saj se hormoni, ki se tvorijo v nadledvični žlezi in pomenopavzalnih jajčnikih, v maščobnih celicah pretvorijo v estrogen. Kljub temu pa je pomembno, da svojo težo ohranjate v  mejah normale, saj je debelost povezana s povečanim tveganjem za srčno – žilne bolezni in za možgansko kap.

    Prenehajte kaditi

    Kajenje poveča tveganje za srčno – žilne bolezni, zlome kosti in rakave bolezni. Kadilke imajo menopavzo leto ali dve prej kot nekadilke.

    Moška menopavza

    Tudi moški imajo težave s t.i. moško menopavzo ali andropavzo. Njegova koža postaja tanjša, pojavijo se gube. Maščobno tkivo se začne v obliki blazinic nalagati okoli trupa. Po 45. letu se pojavijo navali vročine, potenja, depresivna razpoloženja, zmanjšata se spolna sla in potenca. Pojavi se tudi osteoporoza. Hormoni moči testosteron, DHEA in rastni hormon pojemajo, moč pogosto usiha.

    Večina moških še vedno misli, da je mena ženska »zadeva«. Po 40. letu se moški pogosteje pritožujejo nad pojemanjem moči, elana, vsakršne zmogljivosti, koncentracije in potence. Vendar jih le manjšina priznava, da ima s tem težave. To storijo šele takrat, ko so težave zelo hude. Prvi znak, da je nekaj drugače, moški ponavadi opazi pri spolnosti. Pri štiridesetih letih se poželenje pogosto hitro zmanjša. Zaradi pomanjkanja spolne sle se pri moškem ne tako redko pojavi težava, t.i. erektilna disfunkcija. Posledica mene, ki se lahko začne pojavljati pri moškem na začetku tridesetih let, so tudi zelo pogoste težave z uravnavanjem erekcije in z njenim zadrževanjem. Težave z erekcijo so v večini primerov največja težava mene pri moškem. Pogosto se pojavijo po stresu, po daljši vožnji z avtomobilom in napornem dnevu na delovnem mestu.

    Moška menopavza - andropavza in simptomi
    Moška menopavza – andropavza in simptomi

    Poleg zmanjšane spolne sle (libido) se lahko pojavijo še drugi znaki zmanjšane količine hormonov v krvi:

    • popuščanje imunske odpornosti,
    • nenehna utrujenost,
    • pojemanje mišične moči,
    • izpadanje las,
    • potrtost,
    • brezvoljnost,
    • osteoporoza,
    • nalaganje maščobe,
    • motnje koncentracije,
    • pojemanje miselnih sposobnosti,
    • motnje spanja,
    • suha koža.

    Številni prizadeti te znake pripisujejo prehudemu stresu, pomanjkanju energije in spanja ali kaj podobnega. Danes pa strokovnjaki in zdravniki vedo, da je razlog za naštete znake večinoma manjše izločanje hormonov.

    Avtor: Petra Okoren

    Viri:

    • Despeghel – Schone, M. Anti – aging. Ne dajte se letom. Ljubljana: Založba Kres, 2003.
    • MacGregor A. Menopavza in hormonsko nadomestno zdravljenje (HNZ). Ljubljana: Založba eBesede d.o.o., 2013.
    • Bilban M. in drugi. Zdrava poznejša leta: naj bodo tudi lepa. Ljubljana: Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije: Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, 2005.
    • Iskreni.net ženski spolni hormoni

    Vas ženski spolni hormoni zanimajo bolj podrobno? Preberite še: