PERIMENOPAVZA IN MENOPAVZA

PERIMENOPAVZA IN MENOPAVZA

Splošno o testiranju

Izraz perimenopavza označuje življenjsko obdobje, v katerem se rodna doba ženske končuje. Prvi simptomi se začnejo pojavljati že od štiri do osem let pred nastopom zadnje menstruacije. Prvi znak perimenopavze je običajno sprememba ciklusa menstruacije, ta se prične krajšati. Če je bil prej ciklus dolg 28 dni, se lahko skrajša tudi na 25 dni ali še manj.

Ženske lahko v obdobju perimenopavze in menopavze opažajo različne simptome in jih tudi različno doživljajo. Najpogosteje so to vročinski oblivi in nočno znojenje, značilna pa je tudi porast teže, sprememba razpoloženja, motnje koncentracije ter tanjšanje vaginalne sluznice in s tem tudi manjša želja po spolnosti. Prehod v menopavzo vpliva tako na fizično kot čustveno počutje ter mentalno in socialno stanje ženske.

Prehod v naravno menopavzo je običajno postopen, vendar lahko traja tudi več let. V tem obdobju ženske opažajo spremembe na več ravneh, te pa lahko odkrijemo tudi v laboratoriju:

HORMONI

S starostjo se zmanjša proizvodnja spolnih hormonov progesterona in estrogena, zaradi prenehanja delovanja jajčnikov. Produkcija teh pomembnih hormonov se zato seli v nadledvično žlezo. Najprej se zmanjša nivo estrogena, nato progesterona kar ima za posledico motnje  koncentracije in spomina. Lahko se pojavijo tudi težave s spanjem, utrujenost in  spremembe razpoloženja. Zaradi padca ženskih hormonov opazimo porast testosterona, kar lahko vodi do pojava dlak na bradi ali nad zgornjo ustnico. Zmanjša se tudi tvorba kolagena, koža postane manj čvrsta, tanjša in bolj suha, pogosto pa je tudi redčenje in izpadanje las. Smiselno je torej meriti hormone progesteron, estradiol, testosteron in kortizol, da ugotovimo ali je potrebno nadomeščanje.

INZULINSKA REZISTENCA

Perimenopavza in prehod v menopavzo lahko spremeni porazdelitev maščobe v telesu, ta se začne nabirati v predelu trebuha. S tem je lahko povezana inzulinska rezistenca, torej zmanjšana občutljivost na inzulin, kar povzroči porast krvnega sladkorja s tem pa tudi utrujenost, lakoto, motenje koncentracije in povišanje tveganja za sladkorno bolezen. Za oceno tveganja za nastanek inzulinske rezistence, oziroma sladkorne bolezni, bomo v laboratoriju izmerili HOMA indeks (na tešče).

BOLEZNI SRCA IN OŽILJA

Zmanjšanje spolnega hormona estrogena viša tudi tveganje za srčno žilne bolezni, estrogen namreč širi žile in ima zaščitno vlogo pri vzdrževanju pomebnega ravnovesja med dobrim in slabim holesterolom. Zato je smiselno meriti tudi lipide (holesterol, HDL, LDL, trigliceridi), za dodatno oceno tveganja za srčno žilne bolezni pa pri nas izmerimo še visoko občutljiv CRP.

ŠČITNICA

Za mnoge ženske najbolj neprijeten simptom med prehodom v menopavzo (perimenopavza) in po menopavzi, je zagotovo pridobivanje telesne teže. Vlogo pri tem imajo lahko znižane vrednosti estrogena, prav tako pa se upočasni metabolizem, k čemur lahko neugodno prispeva tudi slabše delujoča ščitnica. Z merjenjem ščitničnih hormonov lahko odkrijemo nepravilnosti v delovanju te žleze.

VITAMIN D

Po menopavzi se prične izguba kostne gostote, kar lahko vodi v osteoporozo. Zaradi tega lahko kosti postanejo bolj krhke, to pa poveča tveganje za zlome. Za zdravje kosti je potrebna zadostna količina vitamina D, ta pa prav tako vpliva na sam imunski sistem.