TEŽAVE V MENOPAVZI ZARADI HORMONSKEGA NERAVNOVESJA

Hormonsko neravnovesje in bioidentični hormoni

Hormoni predstavljajo nekakšen informacijski sistem organizma; nastajajo v žlezah z notranjim izločanjem in nato po krvi potujejo do tarčnih organov, kjer sprožijo specifičen odgovor, sami pa se takoj nato razgradijo. Njihovo sproščanje je urejeno s pomočjo povratnih zank; ko je nekega hormona premalo, se njegovo izločanje poveča, ko ga je dovolj, se zmanjša. Na ta način nivo hormonov ostaja v določenih fizioloških mejah. Vendar pa noben hormon ne deluje popolnoma samostojno; posamezni hormoni so med seboj močno povezani, in če se poruši izločanje enega, temu sledijo tudi vsi ostali. Morda ne takoj, prej kot slej pa prav gotovo.

Hormoni so med seboj močno povezani. Če se poruši izločanje enega, temu sledijo tudi ostali.

Bistveno je torej ravnovesje hormonov. Kadar je to optimalno, tudi človek funkcionira optimalno.

Razlogi za težave hormonskega neravnovesja

1.  Kroničen stres,

2. Nepravilna prehrana in premalo gibanja

Oba razloga vsak posebej oz v kombinaciji z ostalimi dejavniki, ki porušijo naše hormonsko ravnovesje in povzročijo 90% bolezni sodobnega časa: srčno-žilne bolezni, rak, debelost, sladkorna bolezen, avtoimunske bolezni, osteoporoza, demenca.

Kako občutimo težave hormonskega neravnovesja – težave v menopavzi

Hormonske spremembe, ki pri ženski spremljajo prehod iz rodnega v pomenopavzalno obdobje in  povzročajo dobro znane težave v menopavzi (navali vročine, nihanje razpoloženja, PMS, zmanjšanje libida, depresivnost), so posledica zmanjšanega izločanja estrogena in progesterona iz usihajočega jajčnika. Zaradi prej omenjenih dejavnikov pa je v današnjem času delovanje jajčnikov moteno že krepko pred samo menopavzo, torej zadnjo menstruacijo v življenju ženske. Težave v menopavzi, ki so jih včasih poznale samo naše babice, so kar naenkrat postale težave žensk, starih šele 35 let ali celo manj!

Kako zdravimo težave?

V ginekologiji smo že pred leti ugotovili, da lahko z nadomeščanjem ženskih spolnih hormonov t.i. perimenopavzalne oziroma težave v menopavzi učinkovito blažimo ali pa celo odpravimo. Zaradi različnih (včasih povsem nerazumljivih) vzrokov smo v terapijo uvedli snovi, ki so po sestavi podobni človeškim naravnim hormonom in imajo zato tudi podobne učinke. Nekateri od teh so zaželjeni, kot na primer zmanjšanje perimenopavzalnih simptomov, dober učinek na kosti), drugi pa daleč od tega (tveganje za raka dojke ali maternične sluznice). Pozabili pa smo na možnost zdravljenja z učinkovinami, ki imajo enako zgradbo kot naravni hormoni – t.i. bioidentične hormone.

Bioidentičen hormon pomeni umetno pridobljen hormon, ki pa je po sestavi enak  naravnemu hormonu.

Ti so v zadnjem času dvignili veliko prahu tako v strokovnih kot laičnih krogih, saj naj bi bila njihova uporaba milo rečeno škodljiva in zato nedopustna. Ob vseh prepirih glede teh zdravil se redko kdo zaveda, da konvencionalna hormonska nadomestna terapija že sedaj vsebuje bioidentični estradiol. Problematičen je torej samo progesteron (progesteron hormon dolgega zdravja), pa še tega smo pred kratkim dobili v registrirani obliki in ga lahko predpisujemo v najrazličnejše namene. Uporaba bioidentičnih hormonov torej nikakor ni škodljiva  in nedopustna, vendar le, če je pod ustrezno kontrolo. Še vedno pa je težko priznati, da je in mora biti hormonsko zdravljenje izrazito individualno, torej prilagojeno posamezniku. Nujno potrebno je spremljanje zdravljenja, tako klinično kot laboratorijsko. Določanje nivoja hormonov v telesu je nujno potrebno tako pred uvedbo zdravljenja kot tudi kasneje, ko se odločamo o morebitni spremembi odmerka zdravila.

V zadnjem času se tudi pri nas vse bolj uveljavlja testiranje hormonov v slini. Hormoni, ki jih določimo v krvi, so večinoma (kar do 96%) vezani na vezavne proteine in so kot taki neaktivni; aktivna je le prosta, nevezana oblika. V slini pa najdemo le proste hormone, in z določitvijo tega nivoja lahko ugotovimo dejansko količino razpoložljivega hormona. Glede na to, pa lahko ob upoštevanju klinične simptomatike prilagajamo zdravljenje. Če pacientka ob takšni terapiji upošteva še druga priporočila, ki jih ob takšnem zdravljenju mora dobiti (ustrezna prehrana, vadba, zmanjšanje stresne obremenitve), uspeh nikakor ne more izostati.

Polona Podnar, dr.med, spec. ginekologije in porodništva

povezava na spletno stran MC-Podnar

Hormonsko neravnovesje pa lahko povzročajo tudi tako imenovani hormonski motilci. Ti so prisotni v vsakem gospodinjstvu in lahko vplivajo na nihanje hormonov v telesu. Katere so te snovi, si oglejte v našem videoposnetku na You Tube kanalu!

Morda vas zanima še: