Izgorelost je ena izmed bolj zapletenih sodobnih bolezni. Značilno za izgorelost je, da število obolelih narašča, kljub temu pa je sama diagnoza še precej nejasna. V pomoč nam je poznavanje simptomov, laboratorijska diagnostika, posluh za težave, ki jih sporoča telo in nekaj preproste pameti. Namen prispevka je prepoznati izgorelost, pogledati njen potek ter kakšna so priporočila za zdravljenje.

Nekateri imajo izgorelost za modno muho s čimer nakazujejo, da ne gre za pravo bolezen temveč oboleli skuša opravičiti depresijo, lenobo, izčrpanost in slabše počutje. Konec koncev smo vsi del družbe, ki je naravnana v boljše, hitrejše bolj produktivno. Ta pritisk za posameznika tako predstavlja vsakodnevni stres.

Zato so v nekaterih primerih ljudje res pristranski, in je potrebno preveriti ali gre res za izgorelost ali morda kaj drugega. Definicije izgorelosti se v strokovni literaturi precej razlikujejo. Izgorelost je sindrom čustvene izčrpanosti, depersonializacije in zmanjšanega občutka osebne izpolnitve, ki se še posebej pojavlja pri poklicih, ki imajo opravka z ljudmi (Christina Maslach). Izgorelost je stanje fizične, čustvene in mentalne izčrpanosti zaradi dolgotrajne vključenosti v čustveno obremenjujoče situacije (Pines & Aronson). Izgorelost je ena od oblik protesta proti neravnovesja v vašem organizmu (Volker Schmiedel). Dostikrat pa povezujemo izgorelost in deloholizem.

Intenzivnost izgorelosti je različna. Ob izrazitih simptomih lahko poteka v hudi obliki, vendar je v primerjavi z drugimi kroničnimi boleznimi nekaj prednosti. Značilnosti so naslednje:

  • Izgorelost se razvija postopno.
  • Je zelo neprijetna bolezen, vendar ne smrtna.
  • Povzroča veliko število simptomov – lahko jih odpravimo.

Simptomi izgorelosti

Simptomi izgorelosti so različni in jih občutimo na različnih ravneh:

Na telesni ravni izgorelost vpliva na:

  • Pojav težav s srcem,
  • težave s prebavili,
  • glavoboli,
  • utrujenost,
  • bolečine v mišicah in hrbtu.

V glavi izgorelost občutimo kot:

  • Motnje koncentracije,
  • zmanjšanje motivacije,
  • manj ustvarjalnosti,
  • slabše prenašanje obremenitev.

Na čustveni ravni pa se izgorelost kaže kot:

  • Živčnost,
  • pesimizem,
  • depresija,
  • notranja praznina,
  • pomanjkanje volje.

Potek bolezni

Nadalje je zanimivo, da avtorji različno obravnavajo potek izgorelosti. Dr. Volker Schmiedel verjame v tristopenjski potek bolezni, ki ga predstavimo v nadaljevanju.

V prvi fazi se poveča raven hormonov, ki jih proizvaja nadledvična žleza kot so kortizol, DHEA in adrenalin. Hormoni se povečajo kot odziv telesa na stres, ki je na kratki rok telesu koristen, saj spravi telo v »udari-beži« način. Ta poviša krvni tlak, dvigne nivo sladkorja, upočasni prebavo in upočasni vnetne procese, kar je dobro za soočenje z dogodkom, ki je izzval stres, vendar pa to na dolgi rok škoduje zdravju. V fazi aktivacije izgorelosti so značilni naslednji simptomi:

  • Povišana raven stresnega hormona kortizola,
  • potenje,
  • tresenje,
  • razbijanje srca,
  • tiščanje na vodo,
  • telesni nemir,
  • grizenje nohtov, škripanje z zobmi,
  • potreba po govorjenju.

Prvo fazo – aktivacijo izgorelosti – smo zagotovo vsi že doživeli pred kakšnim javnim nastopom. Težava nastopi, ko se stanja večkrat mesečno ponovi.

Druga stopnja izgorevanja je faza odpora. Tu naš motor ni samo občasno v zagonu, temveč obratuje ves čas. Redko oziroma nikoli se pravzaprav ne ustavimo in odpočijemo. Morda le 1x letno, ko odidemo na letni dopust. V tej stopnji izgorelosti so značilni naslednji simptomi:

  • Povišana raven stresnega hormona,
  • lahko so še navzoči simptomi prve faze (potenje, tresenje, klepetavost),
  • povišan krvni sladkor,
  • povišan krvni tlak,
  • motnje v spolnosti,
  • motnje spanja,
  • povečana agresivnost.

V tej fazi že utripajo opozorilne lučke. Vemo tudi, da nekaj ni v redu, vendar ne najdemo vzroka za težavo.

V tretji stopnji pridemo do prave izgorelosti oziroma faze izčrpanosti. V tej fazi se izčrpa tudi nadledvična žleza in zato dostikrat telo ne zagotavlja več pripravljenosti na borbo z izzivi in tudi ne psihične in fizične energije. Znaki tretje stopnje izgorelosti so:

  • Raven kortizola lahko upade,
  • upade tudi raven DHEA-ja,
  • poveča se dovzetnost za okužbe,
  • občasni znaki neznosne izčrpanosti,
  • pojav težav z srcem,
  • prebavne motnje (driska in zaprtje),
  • obupanost (misel na samomor),
  • izbruhi agresije ali globoka resignacija.

Kako nastane izgorelost – telesni vzroki

Vzroki za nastanek izgorelosti so različni. Lahko je vzrok osebnostna značilnost (perfekcionizem) lahko gre za tip poklica (učitelji in medicinske sestre, piloti, kontrolorji letenja so med bolj izpostavljenimi poklici). Večje tveganje za izgorelost imajo tudi ženske s kariero, ki hkrati skrbijo za gospodinjstvo. Obstajajo pa tudi telesni vzroki za izgorelost, ki jih predstavljamo v nadaljevanju.

Anemija – slabokrvnost – izgorelost

Povprečen odrasli človek ima v telesu 5 litrov krvi, ki prenaša v celice kisik in glukozo za pridobivanje energije. Po krvi se pretakajo tudi vsa potrebna hranila kot so vitamini in minerali. Hemoglobin (krvno barvilo) v eritrocitih (rdeča krvna telesca) veže nase kisik in ga v kapilarah odda v tkivih. Če je v krvi manj hemoglobina so posledice naslednje: izčrpanost, zmanjšana telesna vzdržljivost, pomanjkanje koncentracije in kratka sapa ob večjih naporih (podobno kot pri izgorelosti). Pojavi se slabokrvnost (podroben članek o slabokrvnosti).

Ena izmed možnih anemij nastane kot posledica primanjkljaja železa. Žal pa diagnostika pomanjkanja železa ni najenostavnejša. Običajno se najprej opravi hemogram – krvno sliko, ki lahko  pokaže nizek hemoglobin, nizek k-MCV in če meritvi dodamo še železo v serumu je tudi ta vrednost nizka. V primeru nizke vrednosti železa lahko zdravnik predpiše železov pripravek. Včasih je bolj kompleksno, saj moramo zgornjim meritvam dodati tudi feritin, ki nam pove kako je z zalogami železa. Nemalokrat se zgodi, da so vrednosti feritina visoke, kar pomeni, da je železa dovolj in gre za motnje pri razporejanju. Telo skladišči železo, kar je še posebej značilno za vnetja kot so astma, revme in ulcerozni kolitis.

Včasih pa upad hemoglobina in z njim anemija nista posledica pomanjkanja železa temveč pomanjkanja vitamina B12 ali folne kisline.

Ščitnica

Ščitnica je majhen organ metuljaste oblike ki leži na vratu pod adamovim jabolkom. Ključna naloga ščitnice je proizvajanje ščitničnih hormonov, ki nadzirajo mnogo procesov v telesu.

Bolezni ščitnice so najpogosteje prekomerno delovanje ščitnice in zmanjšano delovanje ščitnice. Le ta deluje na zahtevo količine TSH-ja ki ga izloča hipofiza. Visok TSH običajno kaže na hipotiroidizem, medtem ko prenizek TSH na hipertiroidizem.

Simptomi premajhnega ali prevelikega delovanja ščitnice so naslednji:

Hipotiroidizem (zmanjšano delovanje) Hipertiroidizem (povečano delovanje)
Utrujenost, zbitost Lakota
Pridobivanje telesne teže Izguba teže
Zmrzovanje, bolj prija toplota Potenje, bolj prija hlad
Depresija Živčnost, razdražljivost, nemir
Bolečine v sklepih Tresenje rok
Suha koža, lomljivi lasje Vlažna, topla in potna koža
Zmanjšan libido, neredne menstruacije Neredne menstruacije, močnejše krvavitve

Kot lahko vidimo so simptomi zmanjšanega delovanja ščitnice bolj podobni simptomom izgorelosti, kljub temu pa lahko povečano delovanje ščitnice enako vodi v izgorelost.

Kronična vnetja, ki praznijo naše baterije

Obolenja, ki jih spremlja kronično vnetje so npr revma, astma in kronična vnetja črevesja. Ta ob zgornjih dejavnikih anemije in bolezni ščitnice še pospešijo izgorelost. Vsakič ko v telesu poteka vnetje se naš imunski sistem proti vnetju bori. Ko v telesu poteka proces vnetja so lahko levkociti povišani.

Z izgorelostjo in vnetnimi procesi je povezan tudi sindrom razdražljivega črevesja (t.i. IBS sindrom). Simptomi IBS obsegajo napihnjenost, slabost, diarejo, glavobole po zaužitju hrane. Na posameznika vpliva IBS tako psihično kot fizično, ko je potrebno iskati stranišče v primeru nuje. Podobno morajo tudi ženske, ki imajo povišan kortizol, večkrat na vodo kot tiste z nižjim kortizolom. Na drugi strani je posledica razdražljivega črevesja pomanjkanje esencialnih hranil, ki jih telo potrebuje. Najpogostejši vzrok za IBS je intoleranca na hrano, saj določena živila telesu enostavno ne odgovarjajo in jih zato telo zavrača.

Motnje spanja

Težko zaspite? Imate rahel spanec in se prebujate? Spanec predstavlja za naše telo najpomembnejši čas za regeneracijo saj se takrat spočijemo in v sanjah predelamo duševne obremenitve (zakaj je spanec nujen). Če trpimo za sindromom izgorelosti je pogosto moten tudi spanec. Zanimivo pri tem je, da smo kot v začaranem krogu, iz katerega se je težko izviti – ne spimo dobro, ker smo izgoreli in izgoreli smo ker ne spimo dobro.

Včasih je razlog za slab spanec tudi v pomanjkanju hormona melatonina, ki pripravi naši telo na počitek, upočasni prebavne procese, zniža temperaturo. Melatonin je zelo občutljiv na svetlobo in doseže svoj vrh okrog 3-4 ure zjutraj ko naj bi večina najbolj trdno spala. Zanimivo je tudi to, da so osebe, ki so uživale melatonin v sintetični obliki, poročale o bolj intenzivnih sanjah.

Izgorelost kot posledica pomanjkanj esencialnih hranil.

Naša hrana je na žalost oropana svojih naravnih sestavin zaradi posledic priprave, predelave in tudi vzgajanja rastlin in živali. Potem smo krivci tudi sami saj je naše kosilo pogosto premastno, presladko, preslano, ne vsebuje balastnih snovi in nima vseh vitaminov in mineralov.

Magnezij

Živčnost, motnje spanja, pogosta zaprtost in krči v mečih so tipični znaki pomanjkanja magnezija. Veliko število encimov v telesu deluje s pomočjo tega minerala. Žal pa serumska vrednost magnezija pove zgolj približek, saj je 90% vsega magnezija v celicah, v serumu pa celic ni. Več nam pove analiza magnezija iz polne krvi, vendar pa je le ta redka.

Kalij

Kalij je prav tako pomemben mineral v celici. Pomanjkanje kalija se občuti kot: izčrpanost, apatija, mišična oslabelost, pomanjkanje teka, slabost, zaprtje in motnje srčnega ritma. Podobno kot pri Magneziju se rutinsko meri iz seruma, ker je večina shranjenega v celicah je bolj primerna metoda merjenja iz polne krvi.

Cink in vitamin B6

Cink in vitamin B6 sta elementa, ki vplivata na duševnost. Značilno je, da izgoreli ljudje niso tako psihično stabilni kot zdravi. Vzrok za to lahko najdemo tudi v pomanjkanju hormona serotonin, ki je t.i. hormon sreče. Današnji antidepresivi npr zavirajo razgradnjo serotonina in tako ohranjajo njegovo visoko koncentracijo, kar pripomore k dvigu razpoloženja. Normalen vnos cinka in vitamina B6 lahko dvigne nivo serotonina na naravno raven.

Pomembne laboratorijske preiskave v pomoč pri izgorelosti

Kot omenjeno je izgorelost težko laboratorijsko dokazati. Kljub temu pa obstaja nekaj laboratorijskih preiskav, ki nakazujejo na bolezen. Zdravniku/terapevtu so te preiskave lahko v pomoč pri zdravljenju posameznih bolezni, ki povzročajo podobne težave kot izgorelost (npr ščitnica).

Analiti in njihove referenčne vrednosti Ženske Moški
Kalij 3,8-5,5 mmol/L (serum)
Magnezij 0,66-1,07 mmol/L (serum)
Cink 7-8 mg/L (polna kri)
Vitamin B6 23-63 ug/L (polna kri)
Feritin 10-120 ug/L (serum)
TSH 0,27-4,2 mIU/L (serum)
Kortizol (slina) 8:00 5,1-40,2 nmol/L

12:00 2,1-15,7 nmol/L

16:00 1,8-12,1 nmol/L

22:00 0,9-9,2 nmol/L

DHEA (slina) 33,8-496 pg/mL 41,8-578,3 pg/mL
Hemoglobin 120-150 g/L 140-180 g/L
Eritrociti 4,1-6,3 x 10^9 L
MCV 81-94 fL

V primeru nespečnosti se lahko opravi tudi testiranje za melatonin. V primeru prebavnih motenj, sindroma razdražljivega želodca pa testiranje intolerance na hrano.

Kaj storiti v posameznih stopnjah izgorevanja?

Na prvi stopnji izgorelosti je prognoza zelo dobra. V fazi aktivacije se izgorelosti lahko postavite po robu z lastnimi močmi in nekaj drobnimi spremembami:

  • Preverite vaše obremenitve in jih po potrebi spremenite oziroma zmanjšajte npr. dvojne, trojne obremenitve (služba, gospodinjstvo, razna društva) ki od vas terjajo 100% prisotnost.
  • Preverite vašo pozicijo in stališča – brezposelni, preobremenjene zaposlene mame, ljudje, ki imajo nege potrebne svojce, učitelji, osebe, ki so pred kratkim doživele razočaranje in perfekcionisti so najbolj ogrožen profil oseb.
  • Razumno zmanjšajte vnos alkohola in kofeina.
  • Poizkusite se prehranjevati bolj zdravo. Zmanjšajte vnos škodljivih živil in povečajte vnos vlaknin.
  • Poskrbite za zadostno mero sprostitve in regeneracije (počitka)
  • Ukvarjajte se z športom.

V drugi fazi odpora je telo že korak bližje izgorelosti. Izčrpanost se pojavi pogosteje, traja dlje in je tudi močnejša. Pojavi se oslabitev umskih in telesnih sposobnosti. V drugi fazi lahko sprejmete naslednje ukrepe:

  • Upoštevate vse ukrepe iz prve faze.
  • Naredite razširjene preiskave vzrokov (izpolnite kakšen vprašalnik, opravite laboratorijsko testiranje).
  • Sprejmite zunanjo pomoč (partnerja, svojca, po potrebi tudi profesionalno pomoč).

Tretja stopnja izgorevanja oziroma faza izčrpanosti. Običajno zahteva zdravniško obravnavo. V nekaterih državah je bolnik tudi hospitaliziran. Pomaga menjava okolja tudi to, da nekdo opravi delo namesto vas. V tej fazi dr. Volker Schmiedel priporoča:

  • Upoštevajte vse ukrepe iz prve in druge faze.
  • Poiščite profesionalno pomoč.
  • Premislite o zdravljenju na rehabilitacijski kliniki, stacionarni psihoterapiji.

Izgorelost je torej novodobna bolezen z neznačilnimi simptomi, ki je zoprna in zahteva ukrepanje, saj nezdravljenje praviloma vodi v jačanje simptomov. Vendar ja na drugi strani tudi povsem ozdravljiva in ne-smrtna. Ker poteka z ne izrazitimi simptomi velikokrat ne gre za izgorelost temveč drugo bolezen s podobnimi simptomi. Posebej v pomoč pri tem so nam lahko laboratorijske preiskave, ki odkrijejo slabše delovanje organa. Ko pozdravimo ta organ običajno izginejo tudi vsi simptomi izgorelosti.

Avtor: Aleš Koščak

Viri:

Vas izgorelost zanima bolj podrobno? Preberite še: