fbpx

Sprejemamo le naročene paciente. Prosimo, da se pred obiskom naročite na naši spletni strani. Hvala
  • Pokličite nas: 059-162-018
  • Kje smo: Erbežnikova 2, 1000 Ljubljana
  • Pon-pet: 7:00 - 15:30

Antidepresivi in pomoč pri depresiji.

    Zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje depresije, se imenujejo antidepresivi. Poleg depresije lahko z antidepresivi zdravimo še nekatere druge bolezni, kot so tesnoba, panična motnja, socialna fobija, obsesivno kompulzivna motnja. Zaradi delovanja na izboljšanje razpoloženja antidepresive imenujemo tudi timoleptiki.

    Depresija in tesnoba sta bolezni možganov. Dokazano je, da gre pri depresiji in anksioznosti za nepravilno delovanje možganskih celic, zato je zdravljenje z antidepresivi včasih nujno potrebno. Ponavadi je nagnjenost k depresiji dedno pogojena. Depresija je precej povezana tudi z delovanjem hormonov. Dokazano je namreč, da hormonsko neravnovesje lahko vodi v depresijo. Bolj pogosto za depresijo zbolijo ženske (ker so bolj dovzetne do stresa in je pri njih nihanje hormonov bolj izrazito). Primer bolezni, ki jo spremlja depresija je Cushingov sindrom – stanje povišanega kortizola v daljšem časovnem obdobju.

    Antidepresivi so zdravila, ki lahko normalizirajo razpoloženje v roku nekaj tednov. Do ponovnega pojava depresije lahko pride, če se zdravljenje z zdravili prekine potem ko je bila depresija že klinično izboljšana. Antidepresivi človeka ne zasvojijo. Vplivajo na izboljšanje razpoloženja in odpravijo strah. Nekateri delujejo spodbujajoče, drugi pomirjajoče. Če je pacient zdravljen z antidepresivi, mora računati na to, da začnejo delovati šele po enem ali dveh tednih, včasih šele po štirih do šestih tednih od začetka zdravljenja. Če o tem ni obveščen, velikokrat samovoljno prekine terapijo, še preden lahko pride do izboljšanja stanja.

    Stranski učinki in antidepresivi

    Na začetku terapije z antidepresivi lahko pride do stranskih učinkov. Ti so lahko neprijetni, vendar v času zdravljenja izginejo. Ne puščajo niti telesnih niti psihičnih poškodb.

    Bolniki različno reagirajo na antidepresive. Nikoli se v naprej ne ve, kako deluje neko zdravilo pri posameznem bolniku. To pomeni, da mora zdravnik za začetek previdno določiti manjši odmerek, da bi ugotovil delovanje antidepresivov. Lahko se tudi zgodi, da pacient pri prvem izbruhu bolezni dobro reagira na določeno zdravilo. Pri ponovnem obolenju pa to zdravilo ne deluje več ali pa ga bolnik ne prenaša.

    Antidepresivi povzročajo dobro razpoloženje pacienta, z delovanjem odpravijo strah, pomirjajo in povečajo pobudo. Vplivajo popolnoma usmerjeno na depresijo in ne omejujejo zavesti ali razuma.

    Stranski učinki, ki lahko nastopijo pri terapiji z zdravili, so pri različnih pacientih zelo različni. To pomeni, da pri nekaterih bolnikih lahko pride celo do nasprotnih učinkov. Lahko se pojavijo naslednje težave:

    • Padec krvnega tlaka (praviloma) ali dvig krvnega tlaka,
    • suha usta (praviloma) ali prekomerno izločanje sline,
    • zaprtost (praviloma) ali driska,
    • znižana telesna temperatura ali vročina (nastaja enako pogosto),
    • potenje (praviloma) ali pomanjkanje oziroma zmanjšanje potenja,
    • vročinski valovi ali drget (nastopa približno enako pogosto),
    • utrujenost,
    • težave z uriniranjem (praviloma) ali bolezensko povečanje količine urina,
    • motnje libida in potence – zakasnjena ejakulacija in orgazem (praviloma) ali povečan libido in potenca,
    • tahikardija – naglo utripanje srca (praviloma) ali počasnejše delovanje srca.

    Nastopijo tudi slabost in bljuvanje, spremenjen občutek za okus, razbijanje srca, stiskanje pri srcu kot tudi glavobol in omotica.

    Kako delujejo antidepresivi

    Kdaj nastopi delovanje antidepresivov, je zelo različno. V približno polovici primvni erov se to zgodi med 14. in 21. dnevom zdravljenja. Pri drugi polovici lahko začne delovati bolj pozno ali pa bolj zgodaj.

    Uspeh preko noči je redek…

    V večini primerov pride do izboljšanja šele postopoma. Pogosto izginejo najprej telesne težave, ki spremljajo depresijo, npr. glavobol, občutki vrtoglavice, težave s srcem ali želodcem. Pozneje pa se izboljša tudi duševnost.

    Naravni antidepresivi

    Še preden se odpravite na posvet k zdravniku si lahko z nekaj nasveti pomagate tudi sami v boju proti depresiji:

    • Veliko se gibajte. Med gibanjem se namreč izloča hormon serotonin, ki vzbuja prijetne občutke.
    • Posvojite novega hišnega ljubljenčka. Živali lahko s svojim vedenjem zelo pozitivno vplivajo na depresivne ljudi in tako depresivnega človeka prisilijo, da je z njimi nežen.
    • Nasmejte se. Smeh sprošča in osvobaja pritisk tako na telo kot na dušo.
    • Družite se. Ne zapirajte se vase in ne umikajte se svetu.
    • Uporabljajte šentjanževko. Tinktura ali čaj iz listov in cvetov šentjanževke deluje antidepresivno. Odpravlja potrtost, brezvoljnost, razdražljivost, anksioznost oz. tesnobo, slabo splošno počutje, izgubo teka in nespečnost.

    Depresija in zdravljenje z antidepresivi je povezano tudi z vašimi hormoni. Najpomembnejše žleze, ki skrbijo za vaše počutje so ščitnica, nadledvična žleza in češerika (epifiza). Kadar je stanje vaših hormonov porušeno lahko to vodi v hormonsko neravnovesje npr. visok kortizol (zaradi stresa na delovnem mestu), pomanjkanje melatonina (in težave s spanjem), težave s ščitnico (hipo in hipertiroidizem). Lahko pride tudi do izčrpanja nadledvične žleze, pri čemer govorimo o Addisonovi bolezni. Gre za stanje, pri katerem nadledvična žleza ne proizvaja dovolj hormonov, ki so sicer nujno potrebni. Hormonsko neravnovesje na dolgi rok pa lahko vodi še v depresijo, anksioznost in potrebo po zdravljenju z antidepresivi.

     

    Avtor: Petra Okoren, dipl.inž.lab.biomed.

    Viri:

    1. Kabza H., Mevendorf R. Depresije in strah. Ljubljana: Kele & Kele, 1998.
    2. http://www.psihiater-leser.com/82901/27585.html
    3. Friebel V., Puhl W. Depresije – prepoznavanje, preprečevanje, zdravljenje. Ljubljana: Slovenska knjiga d.o.o., 2000.

     

    Vas depresija zanima še bolj? Priporočamo v branje: