Sprejemamo le naročene paciente. Prosimo, da se pred obiskom naročite na naši spletni strani. Hvala
  • Pokličite nas: 059-162-018
  • Kje smo: Erbežnikova 2, 1000 Ljubljana
  • Pon-pet: 7:30 - 15:00
Spolni hormoni pri ženski
  • Estrogen
  • by Aleš Koščak
  • 8 julija, 2019

    Spolne hormone (androgeni) lahko enostavno poimenujemo »moški hormoni«, vendar ta izraz ne drži povsem zares. Androgeni hormoni namreč ne nastajajo samo v moškem telesu ampak tudi v ženskem, poleg tega imajo v telesu več kot 200 učinkov in so prisotni v večjih količinah kot estrogeni. V tem prispevki bomo zato pogledali kakšen učinek imajo spolni hormoni pri ženski.

    Glavna spolna hormona sta testosteron in androstendion. Višje koncentracije hormonov najdemo pri moškem in imajo pomembno vlogo pri nastanku moških značilnostih in reproduktivni dejavnosti. Med ostale androgene hormone spadajo še dihidrotestosteron (DHT), dehidroepiandrosteron (DHEA) in DHEA sulfat (DHEA-S).

    Glavni namen androgenov v ženskem telesu je njihova pretvorba v ženske hormone (estrogene).

    Androgeni pri ženskah

    Pri ženskah se androgeni proizvajajo v jajčnikih, nadledvičnih žlezah in maščobnih celicah. Dejstvo je, da lahko ženske proizvedejo preveč ali premalo teh hormonov – motnje presežka in pomanjkanja androgena so med najpogostejšimi hormonskimi motnjami pri ženskah.

    Spolni hormoni pri ženski imajo ključno vlogo v hormonski kaskadi, ki sproži začetek pubertete in spodbuja rast dlak. Poleg tega se domneva, da ti hormoni uravnavajo delovanje mnogih organov, vključno s reproduktivnim traktom, kostmi, ledvicami, jetri in mišicami. Pri odraslih ženskah so androgeni potrebni za sintezo estrogena in dokazano igrajo ključno vlogo pri preprečevanju izgube kostne mase, spolne želje in zadovoljstva.

    Spolni hormoni pri ženski in motnje

    Visoke ravni spolnih hormonov pri ženski

    Prekomerna količina androgenov lahko povzroča akne, hirzutizem (prekomerna rast dlak na bradi ali nad zgornjo ustnico) in tanjšanje las.

    Približno 10% žensk z visoko koncentracijo »prostega« testosterona, ima sindrom policističnih jajčnikov (PCOS), za katerega so značilni neredni ciklusu ali odsotnost menstruacije, neplodnost, motnje krvnega sladkorja (prediabetes in sladkorna bolezen tipa 2) ter akne. Večina žensk s PCOS ima prekomerno telesno težo. Če se ženska ne zdravi, so visoke ravni androgenov, ne glede na to ali ima ženska PCOS ali ne, povezane z resnimi zdravstvenimi posledicami, kot so odpornost na inzulin in diabetes, visok holesterol, visok krvni tlak in srčne bolezni.


    Poleg PCOS se zaradi visokih vrednosti androgenov (imenovani hiperandrogenizem) lahko pojavijo tudi druge motnje, npr. kongenitalna hiperplazija nadledvične žleze (genetska motnja, ki prizadene nadledvično žlezo) in druge nadledvične nenormalnosti. Pojavijo se lahko tudi tumorji jajčnikov ali nadledvične žleze. Zdravila, kot so anabolični steroidi, ki jih občasno zlorabljajo bodybuilderji in drugi športniki za izboljšanje zmogljivosti, lahko povzročijo tudi hiperandrogene simptome.

    Poleg PCOS se lahko pojavi tudi kongenitalna hiperplazija nadledvične žleze in druge nadledvične motnje, tumorji jajčnikov ali nadledvične žleze.

    Nizke ravni spolni hormonov pri ženski

    Spolni hormoni pri žensi so lahko tudi nizki in to je lahko problem, saj to vodi v nizek libido, utrujenost, splošno slabo počutje, osteoporozo in pogostejše zlome. Ker so simptomi nespecifični in se lahko pojavljajo tudi pri drugih težavah, je motnja velikokrat spregledana in nediagnosticirana.

    Nizke koncentracije androgena lahko prizadenejo ženske vseh starosti, najpogosteje pa se pojavijo med prehodom v menopavzo (perimenopavzo – čas pred menopavzo, ki običajno traja dve do osem let). Koncentracija androgenih hormonov se začne zmanjševati v 20-ih letih do nastopa menopavze.

    Ali ste vedeli, da lahko nekatere preiskave opravite tudi od doma?

    Nekatere laboratorijske preiskave se zaradi svojih posebnosti lahko opravljajo tudi na daljavo, od doma, pri tem pa obisk laboratorija ni potreben.

    Če želite vzorčiti doma

    si na dom naročite komplet za vzorčenje

    Spolni hormoni pri ženski in diagnoza

    Ravni androgenih hormonov so lahko normalne, previsoke (hiperandrogenizem) ali prenizke (hipoandrogenizem). Zdravnik lahko na podlagi vaših simptomov priporoča merjenje hormonov iz krvi, upoštevati pa je treba tudi, da koncentracija hormonov niha glede na starost ženske, čas menstrualnega ciklusa in menopavzni status.

    Če sumite, da imate hiperandrogeno stanje, je pomembno, da čimprej začnete z zdravljenjem. Hiperandrogenizem lahko povzroči nadležne »kozmetične« simptome, kot so neželena rast dlak na zgornji ustnici in bradi. Seveda pa ne pozabimo, da se s simptomi (akne, prekomerna rast dlak na obrazu in telesu, tanjšanje las in debelost) težje soočajo mlada dekleta v rodni dobi in lahko prispevajo k občutku nizke samozavesti, tesnobe, depresije in nedružabnosti.

    Hiperandrogena stanja so povezana tudi z resnimi zdravstvenimi težavami, kot so odpornost na inzulin (predhodnik diabetesa), sladkorna bolezen in bolezni srca.

    Hiperandrogeni sindromi pogosto ostanejo nediagnosticirani, čeprav se simptomi lahko pozdravijo. Znaki in simptomi hiperandrogenizma so:

    • nizek HDL holestserol (“dober holesterol”) in visok LDL holesterol (“slab holesterol”),
    • debelost (okrog trebuha),
    • neredne menstruacije ali odsotnost menstruacije (lahko kaže na PCOS),
    • globok ali hrapav glas.
    • hirzutizem (prekomerna dlaka na obrazu ali telesu),
    • akne in/ali mastna koža,
    • redčenje las,
    • odpornost na inzulin,
    • Acanthosis nigricans (grobe, temno pigmentirana površina kože),
    • visok krvni tlak,

    Hiperandrogene simptome lahko povzroči tudi genetska bolezen, imenovana prirojena adrenalna hiperplazija (CAH).


    Temeljita zdravstvena anamneza in pregled nudita najpomembnejše začetne diagnostične informacije. Laboratorijski testi ponavadi služijo za potrditev prisotnosti hiperandrogenemije. Priporočljivo je merjenje celokupnega in prostega testosterona, holesterolov, luteinizirajočega hormona (LH), folikel stimulirajočega hormona (FSH), prolaktina in krvnega sladkorja. Smiselno je testirati tudi DHEA ali DHEA-S, ščitnične hormone, zdravnik pa se lahko odloči tudi za merjenje vnetnih markerjev. 

    Obstajajo različne možnosti zdravljenja, sem sodi tudi hormonska terapija (HT), ki jo sestavljajo estrogen in progestin (hormonsko nadomestno zdravljenje ali HRT), estrogenska terapija (ET) in kontracepcijske tablete, ki vsebujejo estrogen. Oralni estrogeni povečujejo raven beljakovino SHBG, ki nastaja v jetrih in veže testosteron in estrogen. To zmanjšuje raven prostega testosterona, ki lahko povzroči simptome. Glukokortikoidi (kortizon), ki so pogosto predpisani za zdravljenje astme ali vnetja, tudi lahko zavirajo proizvodnjo androgenov.

    Viri:

    1. https://labtestsonline.org/tests/dheas
    2. https://www.healthywomen.org/condition/androgen
    3. https://diagnosticni-laboratorij.si/pomanjkanje-testosterona/
    4. https://diagnosticni-laboratorij.si/hormonsko-neravnovesje/
    5. https://labtestsonline.org/tests/androstenedione

    Avtor:

    Petra Okoren, dipl.inž.lab.biomed.