Pred zanositvijo
Dobro je vedeti, kakšne možnosti imamo za zanositev, tudi, če ne nameravamo ustvarjati družine. Vse pogosteje se namreč v razvitem svetu dogaja, da se ženske zaradi kariere za družino odločajo kasneje v življenju, ko pa so seveda možnosti za zanositev precej manjše.
Pri odkrivanju te možnosti nam je v pomoč Anti Muellerjev hormon (ali AMH), ki nam pokaže našo ovarijsko rezervo. S tem podatkom ginekolog lahko oceni možnosti za zanositev in tako poda oceno plodnosti.
AMH tako daje vpogled v ovarijsko rezervo, endokrinologom pa pomaga napovedati odziv telesa na stimulacijo jajčnikov in pomaga izbrati najboljšo strategijo tudi za oploditev z biomedicinsko pomočjo.
Če nosečnost načrtujete, je dobro, da prej preverite svoje splošno zdravje. Za nosečnost je ključnega pomena
S tem kompletom laboratorijskih preiskav enostavno odkrijete anemije, preverite svoje zaloge železa ter folne kisline in vitamina D, še preden se odločite za morebitno uživanje prehranskih dodatkov.
Noseča sem!
Kaj pa zdaj?
Nosečnost lahko zelo enostavno preverimo že sami doma, z urinskimi testi nosečnosti. Vendar pa go ginekolog za potreditev nosečnosti želel še analizo krvi, v kateri bomo iskali hormon BhCG, ki zagotovo potrdi nosečnost. Prav tako pa se glede na koncentracijo tega hormona v krvi lahko sklepa o trajanju nosečnosti in celo o številu plodov.
Nekje v 8. tednu nosečnosti bo vaš izbrani ginekolog opravil prvo ultrazvočno preiskavo in s tem ugotavljal, če je nosečnost v maternici ali gre za morebitno izvenmaternično nosečnost. Določil bo število plodov in vitalnost (navzočnost plodovih srčnih utripov), dolžino ploda in s tem pričakovani termin poroda. Pregleda tudi samo maternico in oba jajčnika.
Nekje okrog 8. tedna nosečnosti pa vas bo ginekolog napotil tudi na dvojni hormonski test, s katerim se ob nuhalni svetlini ugotavljajo morebitne kromosomske nepravilnosti ploda, kot je recimo Downov sindrom, trisomija na 18. kromosomu (Edwardsov sindrom) ali trisomija na 13. kromosomu (Patau sindrom).
