Nekatere najpogostejše laboratorijske preiskave opravljamo le ob resnih bolezenskih stanjih, druge laboratorijske teste pa je smiselno opraviti vsake toliko časa, saj z njimi lahko že zgodaj odkrijemo bolezni. Enkrat letno je smiselno opravitinaslednje teste:

  • jetrni test s holesteroli
  • ledvični test
  • krvni sladkor
  • hemogram
  • ščitnica

Osnovna naloga kliničnih laboratorijev je, da priskrbijo zdravnikom analizne podatke vzorca pacienta in pomagajo pri interpretaciji teh rezultatov. Na rezultate preiskav lahko vplivajo tudi številni faktorji, ki niso vezani na bolezen. Ti so lahko predanalitični (priprava pacienta pred odvzemom krvi, postopek odvzema krvi in ravnanje z vzorci pred analizo, itd.), analitični (nepravilno umerjen instrument, zamenjava vzorca, prisotnost motečih snovi, itd.) in poanalitični (nečitljiv izvid, nerazumevanje morebitnih motečih snovi, itd.).

Diagnostični laboratoriji se med seboj razlikujejo glede na vrsto in število preiskav, ki jih opravljajo. Najpogostejše laboratorijske preiskave, ki jih naročajo zdravniki so:

  • hemogram za pridobitev vrednosti eritrocitov, levkocitov, trombocitov, hemoglobina in drugih pomembnih parametrov v povezavi s krvnimi celicami
  • Po potrebi se naročajo tudi biokemijske analize (določitev krvnega sladkorja, holesterolov, jetrnih encimov, elektrolitov) in ledvični testi (sečnina, kreatinin, albumini)
  • vnetni parametri (sedimentacija eritrocitov in crp) ter preiskave urina

Obstajajo še številne druge, ki se določajo glede na problematiko (imunološke preiskave, mikrobiološke preiskave, itd.).

Najpogostejše laboratorijske preiskave

Hemogram

Hemogram ali splošna krvna slika je najpogosteje naročena preiskava v primarnem zdravstvu, saj vsebuje osnovne informacije o stanju krvnih celic, ob večkratnem merjenju pa daje vpogled v nekatere spremembe. Pri splošni krvi sliki običajno dobimo vpogled v številu in morfoloških posebnosti naslednjih krvnih celic:

Eritrociti – ali rdeče krvničke po telesu prenašajo kisik, odnašajo CO2 in so najštevilčnejše. Njihova številčna koncentracija oziroma referenčne vrednosti znašajo približno 4-6 x 1012/ml krvi. Polnjene so s hemoglobinom, ki je krvno barvilo rdeče barve in vsebuje železo.

Levkociti – ali bele krvničke skrbijo za obrambo telesa pred virusi in bakterijami. Njihova številčna koncentracija oziroma referenčne vrednosti znašajo približno 4-10 x 109/ml krvi.

Trombociti – sodelujejo predvsem pri strjevanju krvi in so odgovorni zato, da nam pri notranjih in zunanjih poškodbah ne zmanjka krvi.

Jetra predstavljajo našo največjo in najbolj pomembno žlezo. V jetrih se odvija dobršen del prebave, saj se s pomočjo jetrnih encimov sintetizirajo aminokisline, ki jih telo potrebuje za normalno delovanje. Jetra ne bolijo zato je okvaro ali bolezen jeter težje odkriti. Pri tem nam pomagajo jetrni testi, ki obsegajo nabor jetrnih encimov in ostale biokemičnih označevalcev, ki vplivajo na normalno delovanje.

V laboratoriju za oceno delovanja jeter opravimo naslednje preiskave: jetrni encimi (AST, ALT, alkalna fosfataza, gama GT, tudi t.i. hepatogram), bilirubin, glukoza, holesteroli (celokupni, HDL, LDL, tudi t.i. lipidogram), trigliceridi. Laboratorijska diagnostika jetrnih testov služi za odkrivanje, ocenjevanje in spremljanje nepravilnosti v delovanju jeter. Noben jetrni test ni specifičen le za eno jetrno bolezen – vrednost enega jetrnega encima nam namreč še ne določa diagnoze bolezni. Količine nekaterih snovi, ki jih merimo, so lahko spremenjene tudi zaradi patoloških dogajanj izven jeter, torej testi niso specifični samo za jetrne bolezni. Pomembno je torej, da jetrne teste uporabljamo v kombinacijah, saj tako povečamo njihovo specifičnost in občutljivost.

Ledvični testi

Ledvice so eden najpomembnejših očiščevalnih organov v telesu, saj imajo osrednjo vlogo pri izločanju vode, soli in presnovkov, ki dnevno nastajajo pri razgradnji snovi v telesu. Poleg tega uravnavajo krvni tlak, presnovo kosti ter izločajo hormon eritropoetin, ki je potreben za tvorbo rdečih krvničk v kostnem mozgu.

Odkrivanje povišanih vrednosti posameznih parametrov lahko prepreči nastanek kroničnih bolezni ledvic. Preiskava krvi, s katero ocenimo, kako dobro se kri filtrira ali očisti v ledvicah, je koncentracija kreatinina. Kreatinin je snov, ki stalno nastaja pri presnovi mišic, in jo je v krvi zelo enostavno določiti. Čim nižja je ocenjena glomerulna filtracija ali čim višja je koncentracija kreatinina v krvi, tem slabše je ledvično delovanje.

Sečnina je glavni metabolični produkt dušikovih snovi v človeškem organizmu. Nastaja v jetrih kot produkt presnove aminokislin. V manjših količinah nastaja tudi v telesu. Ker sečnina z lahkoto prehaja skozi vse celične membrane, jo najdemo v vseh telesnih tekočinah v praktično enakih koncentracijah. Izjema je le urin saj jo je tam znatno več.

Najpogostejše laboratorijske preiskave vam predstavlajmo tudi na You Tube kanalu

Na kanalu diagnostičnega laboratorija Medicare PLUS objavljamo zanimive vsebine s področja laboratorijske diagnostike. Danes smo govorili o 5 najpogostejših preiskavah, zaradi katerih obiščete diagnostični laboratorij, boste pa tudi izvedeli kaj posamezni testi pomenijo. Vabljeni k ogledu.