Kortizol je hormon iz skupine steroidov imenovanih glukokortiokoidi, ki ga proizvaja nadledvična žleza. Je ključen hormon pri odzivu telesa na stres, tako psihološkem kot čustvenem. Kortizol poveča raven sladkorja v krvi, krvni tlak in zavira imunski sistem, kot del nabora mehanizmov s katerim se naše telo spopada z stresom oz. nevarnostjo. Testiranje kortizola priporočamo vsem pacientom, ki čutijo previsok ali prenizek kortizol.
Kdaj opraviti testiranje kortizola?
Testiranje kortizola običajno opravljamo pri ugotavljanju Cushingovega sindroma; bolezni povezani s povišanim kortizolom. Na drugi strani prenizek kortizol povezujemo z Addisonovo boleznijo.
Normalno gibanje kortizola pri zdravi populaciji kaže značilno sliko. Zjutraj je nivo kortizola najvišji, nato pa prične padati (z manjšim dvigom okrog poldneva). Najnižja raven kortizola naj bi bila okrog polnoči.
Primer pacienta, ki je opravil testiranje kortizola in izkazuje normalne vrednosti hormona: 
Kakšne so naloge kortizola?
Kortizol nastaja in se izloča v nadledvični žlezi. Proizvodnjo hormona uravnava hipotalamus v možganih ter hipofiza – majhna žleza pod možgani. Ko raven kortizola v krvi pade, to informacijo predela hipotalamus, ki sprosti kortikotropin (CRH), ki potuje do hipofize, ki sprosti adenokortikotropni hormon (ACTH). Ta potuje do nadledvične žleze, ki prične z proizvodnjo in izločanjem kortizola.
Večina kortizola v krvi je vezanega na beljakovine in zato le majhen odstotek predstavlja njegovo biološko aktivno, prosto vrednost. Merjenje kortizola iz krvi tako predstavlja nivo vezanega hormona, medtem ko iz sline ali urina pridobimo nivo prostega kortizola, kar je reprezentativna vrednost tudi za prosti kortizol v krvi.
V primeru večkratnega vzorčenja sline/krvi/urina znotraj istega dne dobimo vpogled v dnevno gibanje kortizola in njegove spremembe. Kadar vrednosti kortizola odstopajo od pravih vam lahko zdravnik naroči dodatne preiskave za postavitev končne diagnoze.
Testiranje kortizola in zvišane vrednosti
V primeru, da opravite testiranje kortizola in je njegova koncentracija v krvi/slini visoka, je potrebno izločiti morebitne razloge za povišan kortizol kot so trenutna izpostavljenost stresu ali jemanje zdravil, ki vsebujejo kortizol (protivnetna zdravila, zdravila za lajšanje astme, mazila za zdravljenje alergijskih reakcij).
Zaradi enostavnega zbiranja vzorcev predstavlja slina priročen način za testiranje kortizola, saj ni potrebe po hospitalizaciji pacienta. V primeru povišanih vrednosti kortizola, ki ni posledica stresa ali zdravil, lahko govorimo o previsoki proizvodnji kortizola s strani nadledvične žleze.
V diagnostičnem laboratoriju Medicare PLUS že dalj časa opravljamo testiranje kortizola iz sline kot tudi testiranje kortizola iz krvi. V večini primerov pacienti izkazujejo normalne (pričakovane vrednosti), so pa seveda tudi izjeme.
Simptomi, ki kažejo na visoko raven kortizola in Cushingov sindrom so:
- Visok krvni tlak (hipertenzija)
- Visok krvni sladkor (hiperglikemija)
- Maščobne obloge okrog pasu
- Krhka koža
- Vijolične proge na trebuhu
- Izguba mišične mase in vsesplošna šibkost
- Osteoproza
Pri ženskah se lahko pojavijo še neredne menstruacije, in povečana poraščenost na obrazu. Pri otrocih se lahko pojavi zastanek pri rasti, zamude so tudi pri razvoju.
Primer pacienta, ki je opravil testiranje kortizola in izkazuje visoke vrednosti hormona:
Testiranje kortizola in nizke vrednosti
V primeru, da vaš zdravnik/terapevt sumi, da nadledvična žleza ne proizvaja dovolj kortizola bo lahko odredil ACTH test. Test poteka tako, da se testiranje kortixzola opravi pred in po vbrizganju sintetičnega ACTH. V primeru da nadledvična žleza deluje normalno bo nivo kortizola po vbrizganju ACTH narasel. V primeru, da je nadledvična žleza poškodovana bo nivo kortizola ostal nizek.
Simptomi znižanih vrednosti kortizola
- Hujšanje (nenačrtno)
- Mišična šibkost
- Utrujenost
- Nizek krvni tlak
- Bolečine v trebuhu
- Temne lise na koži
Redko se skupaj z nižjo proizvodnjo kortizola zgodi tudi kriza nadledvične žleze, ki je lahko smrtno nevarna in zahteva nujno zdravniško pomoč. Simptomi krize obsegajo:
- Nenaden pojav hude bolečine v spodnjem delu trupa, nogah, trebuhu
- Bruhanje in driska ter posledično dehidracija
- Nizek krvni tlak
- Izguba zavesti
Primer pacienta, ki je opravil testiranje kortizola in izkazuje nizke vrednosti hormona:
Dodatne preiskave, ki se opravijo v primeru suma bolezni nadledvične žleze obsegajo CT (računalniško tomografijo), MRI (magnetna resonanca) katerih namen je poiskati razlog za presežek kortizola. Možno razlogi so tumor hipofize, tumor nadledvične žleze ter razna vnetja žlez.
Na kaj moramo paziti pri testiranju kortizola?
Na visok kortizol vplivajo vročina, prehladna obolenja, okužbe, poškodbe, telesna aktivnost, prekomerna telesna teža in težja obolenja. Tudi nosečnost, telesni in čustveni stres zvišujeta kortizol. Na testiranje kortizola vplivajo še nekatera zdravila: kontracepcijske tablete, hidrokortizon (sintetična oblika kortizola).
Odrasli imajo običajno nekoliko višje vrednosti kortizola kot otroci.
Hipotiroidizem (premajhno delovanje ščitnice) lahko zmanjša vrednosti kortizola. Znižujejo ga tudi nekateri steroidni hormoni (DHEA, testosteron).
Če torej sumite, da imate visok ali nizek kortizol, ste morda primeren kandidat za testiranje kortizola. Predlagamo, da se o simptomih pogovorite z osebnim zdravnikom, lahko pa tudi pokličete v naš laboratorij in povprašate.
Avtor:
Petra Okoren, dipl.inž.lab.biomed.
