Addisonova bolezen je redka endokrina, ali hormonska motnja, ki jo lahko najdemo pri enem pacientu med 100.000 ljudmi. Addisonova bolezen se pojavlja v vseh starostnih skupinah in prizadene oba spola. Simptomi Addisonove bolezni so: hujšanje, mišična oslabelost, utrujenost, nizek krvni tlak, in včasih temne lise na koži na različnih delih telesa. Značilnost Addisonove bolezni je nizek kortizol, kar je obratno od Cushingovega sindroma, kjer je kortizol povišan.

Addisonova bolezen – nadledvična žleza težave

Addisonova bolezen se pojavi, ko nadledvična žleza ne proizvaja dovolj hormonov. Nadledvična žleza namreč izloča kortizol, ki ga je premalo. V nekaterih primerih prične primanjkovati tudi aldosterona ter posledično progesterona teer DHEA-ja ki nastajata iz aldosterona. Zato lahko addisnonovo bolezen imenujemo tudi kronična insuficienca nadledvične žleze, ali hipokortizolizem (hypocortisolism).

Kortizol

Kortizol spada med glukokortikoide, nekateri ga imenujejo tudi stresni hormon. Kortizol proizvaja nadledvična žleza, ki se nahaja nad ledvicami. Kortizol ima vpliv na skoraj vse organe v telesu. Znanstveniki so do sedaj odkrili več 100 nalog, ki jih opravlja kortizol, med katerimi je najpomembnejši odziv telesa na stres. Ko telo občuti stres, običajno nadledvična žleza prične proizvajati kortizol. Druge vitalne naloge kortizola pa so še:

  • Kortizol pomaga ohranjati krvni tlak in delovanje srca in ožilja,
  • Kortizol upočasni vnetni odziv imunskega sistema
  • Kortizol pomaga uravnotežiti učinke inzulina, ki pripravi energijo za telo,
  • Kortizol pomaga pri uravnavanju metabolizma beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob

Ker je kortizol torej ključnega pomena za zdravje, mora biti količina kortizola, ki jo nadledvična žleza izloča, uravnotežena. Kot tudi veliko drugih hormonov, nivo kortizola urejata hipotalamus in hipofiza. Za fižol velikih organov na dnu možganov. Prvi signal “sproščaj hormone” pošlje hipotalamusa do hipofize. Hipofiza se odzove in prične sproščati svoje hormone, ki uravnavajo rast, delovanje ščitnice, funkcije nadledvične žleze in delovanje spolnih žlez, ki izločajo spolne hormone – estrogen in testosteron. Najpomembnejši hormon hipofize je ACTH (Adeno kortikotropni hormon), ki stimulira skorjo nadledvične žleze. Ko nadledvična žleza sprejme signal v obliki ACTH, se odzove s proizvodnjo kortizola. Krog se sklene s tem, da povišanje kortizola zniža nadaljnje izločanje ACTH (kako deluje nadledvična žleza prikazujemo tudi v infografiki)

Aldosteron

Aldosteron spada v skupino hormonov, ki se imenujejo mineralokortikoidi, in tudi nastaja v nadledvični žlezi. Pomaga ohranjati krvni tlak, vodo in sol v ravnovesju in s pomočjo ledvic ohranja natrijevo in kalijevo izločanje. Iz aldosterona se nadalje tvori DHEA, ki v kri prehaja v sulfatni obliki – DHEA-S. Posledica nizkega aldosterona, nizkega DHEA-ja so padec ravnotežja soli in vode, ki zmanjša volumen krvi, pade tudi krvni tlak.

Vzroki za težave nadledvične žleze

Padec kortizola – nadledvična insuficienca nastane zaradi različnih vzrokov. Težave so lahko posledica napačnega delovanja nadledvične žleze (primarna motnja) ali premajhnega izločanja ACTH v hipofizi (sekundarna motnja).

Primarna Nadledvična insuficienca

V večini primerov Addisonove bolezni je nastanek bolezni posledica postopnega uničenja skorje nadledvične žleze – zunanjega sloja nadledvične žleze s strani telesu lastnega imunskega sistema. Približno 70 odstotkov prijavljenih primerov Addisonove bolezni je posledica avtoimunega obolenja, pri katerem imunski sistem tvori protitelesa, ki napadejo lastna tkiva ali organe in jih počasi uničijo. Nadledvična insuficienca se pojavi, ko je vsaj 90 odstotkov nadledvične skorje uničene. Kot posledica izgube skorje prične primanjkovati kortizola in ostalih hormonov. Stanje pa lahko vpliva tudi na druge želze. V tem primeru govorimo o sindromu poliendokrine pomanjkljivosti (POS).

POS delimo naprej v dve ločeni obliki tipa I in tipa II. Tip I se pojavlja pri otrocih, spremlja pa ga počasen spolni razvoj, slabokrvnost, kronična okužba s kandido, kronični hepatitis in v redkih primerih izguba las.

Tip II imenujemo tudi Schmidt-ov sindrom in prizadene najstnike. Povezana je z nepravilnim (premajhnim) delovanjem ščitnice, počasnejši spolni razvoj in sladkorno boleznijo. 10 % pacientov ima tudi izgubo pigmentov na predelih kože. Znanstveniki so mnenja da je POS dedovana bolezen, saj stopnja tveganja v primeru družinskih endokrinih pomanjkljivosti, narašča.

Tuberkuloza (TB) predstavlja razlog za nastanek okrog 20 odstotkov primerov POS tipa I. Kot prvi je nepravilno delovanje nadledvične žleze prepoznal dr Thomas Addison leta 1849. V primeru okužbe z virusom TB je bilo na podlagi obdukcije v 70 do 90 % primerov POS. Z zdravljenjem TB se je močno zmanjšala tudi pojavnost poliendokrine pomankljivosti.

Manj pogosti vzroki za primarno motnjo so kronične okužbe, predvsem glivične okužbe, rakave celice, ki se širijo iz drugih delov telesa v nadledvične žleze, amiloidoza, in kirurška odstranitev nadledvične žleze.

Sekundarna Nadledvična insuficienca

Drugi razlog za nastanek Addisonove bolezni je v pomanjkanju ACTH, ki povzroči slabše delovanje nadledvične žleze in s tem proizvodnje kortizola, medtem ko proizvodnja aldosterona ne upade. Začasna oblika sekundarne nadledvične insuficience se lahko pojavi, ko oseba, ki je daljše obdobje prejemala glukokortikoidi hormon kot je prednizon nenadoma ustavi ali prekine terapijo. Na drugi strani zdravila za bolezni kot so revmatoidni artritis, astma in ulcerozni kolitis, blokirajo sproščanje obeh hormonov kortikotropin-sproščujoči hormon (CRH) in ACTH. (CRH stimulira hipofizo, da prične sproščati ACTH).

Sekundarna nadledvična insuficienca lahko nastane tudi kot posledica kirurške odstranitve benigne nadledvične žleze. Včasih lahko hormon ACTH proizvaja tumorske celice in v tem primeru se vir ACTH (hipofiza) odstrani in vpelje se hormonsko nadomestno terapijo.

Simptomi Addisonove bolezni

Simptomi Addisonove bolezni se običajno pričnejo pojavljati postopoma. Značilna je kronična utrujenost, oslabelost mišic, izguba apetita in hujšanje. Pri 50% primerov se pojavi še slabost, bruhanje in driska. Krvni tlak je običajno nizek, kar povzroča omotičnost in omedlevico. Značilne so še kožne spremembe na izpostavljenih in zakritih delih telesa. Najbolj vidne spremembe so na brazgotinah, komolcih, kolenih in prstih.

Psihične spremembe Addisonove bolezni so razdražljivost in depresija. Zaradi padca soli je želja po soli večja. Hipoglikemija ali nizek krvni sladkor je bolj izrazit pri otrocih kot odraslih. Pri ženskah lahko menstruacije postanejo neredne ali se popolnoma ustavijo.

Ker simptomi počasi napredujejo se bolezni zavemo v času kriznih trenutkov oziroma času velikega stresa, kot je nesreča, bolezen in smrt. V teh trenutkih krize tudi simptomi bolezni precej napredujejo in v takem primeru se priporoča obisk zdravnika. Akutna nadledvična insuficienca – Addisonova kriza, ki je posledica izrazito stresnega dogodka v 25% prvič opozori pacienta na njegovo napredujočo bolezen.

Simptomi Addisonove krize so nenadno prodiranje bolečine v trebuh in nazaj v noge, hudo bruhanje in driska, nizek krvi tlak in izguba zavesti. Če Addisonova kriza ni zdravljena je lahko tudi usodna.

V spodnji infografiki povzemamo simptome Addisonove bolezni:

Diagnoza

V zgodnjih fazah je Addisonovo bolezen težko diagnosticirati. Prva pomoč zdravniku pri odkrivanju Addisonove bolezni so temne lise na koži in pa upoštevanje pacientovih simptomov.

Pri diagnosticiranju so lahko v pomoč tudi biokemične laboratorijske preiskave, ki temeljijo na merjenju kortizola. V primeru pomanjkanja kortizola se lahko opravi še ultrazvok in pa rentgen nadledvične žleze. Cilj preiskav je ugotoviti vzrok za nizek kortizol.

ACTH Stimulativni test

ACTH je hormon, ki uravnava delovanje nadledvične žleze. Test se izvede tako, da se v kri vbrizga sintetično obliko ACTH. Kortizol se pomeri pred in po vbrizganju. V primeru normalnega odziva se poveča nivo kortizola. Pri pacientih z Addisonovo boleznijo je povečanje kortizola uro po vbrizganju ACTH majhno ali zanemarljivo.

V primeru nizkega porasta kortizola je potrebno test ponoviti. V tem primeru se pacientu ponovno vbrizga ACTH. Kortizol se izmeri pred vbrizganjem in nato še 24, 48 in 72 ur po vbrizganju. Na ta način lahko ločimo med primarno in sekundarno nadledvično insuficienco, saj v primeru primarne insuficience kortizol ne naraste, medtem ko v primeru sekundarne nadledvične insuficience kortizol naraste.

V primeru addisonove krize – izrazitega stresnega dogodka – bo zdravnik odredil terapijo z večjim vnosom soli, vode in glukokortikoidov. Zaradi vnosa zdravil je merjenje in sama diagnoza napredka Addisonove bolezni težja. Ko je enkrat kriza pod nadzorom se lahko tudi merjenje nadaljuje, zdravnik pa bo dobil tudi natančno diagnozo.

Testi z inzulinom

Druga zanesljiva metoda za ugotavljanje kako hipotalamus in hipofiza vplivata na skorjo nadledvične žleze je metoda z inzulinom. V tem poizkusu se v kri vbrizga inzulin. Pred med in po vbrizganju se izmeri nivo glukoze in nivo kortizola. Običajno bi morala raven glukoze pasti, medtem ko bi moral kortizol narasti.

Drugi testi

Ko je enkrat diagnoza primarne insuficience nadledvične žleze postavljena se lahko naredi tudi rentgen trebuha. V primeru kalcinacij skorje nadledvične žleze lahko obstaja sum na okužbo z tuberkulozo.

V primeru diagnoze sekundarna insuficienca nadledvične žleze, zdravniki posegajo po različnih oblikah slikanja hipofize. Najbolj pogosta metoda je CT, in nam da presečne slike hipofize.

Zdravljenje nadledvične žleze

Zdravljenje Addisonove bolezni vključuje zamenjavo ali dodajanje hormonov, ki jih primanjkuje. Kortizol nadomestimo z hidrokortizonom, ki se jemlje oralno enrat do dvakrat dnevno. V primeru pomanjkanja aldosterona se hormon nadomesti z odmerki mineralkortikoidov. Zdravilo se jemlje oralno enkrat dnevno, prodaja pa se pod blagovno znamko Florinef. V primeru zdravljena zdravnik odredi tudi povečan vnos soli. Zdravljenje (odmerek) je vedno prilagojeno pacientovim potrebam.

Med Addisonovo krizo stanje spremlja nizek krvni tlak, nizek sladkor in visoke ravni kalija. Stanje je lahko usodno, zato zdravnik običajno ukrepa z intravenoznim vbrizganjem hidrokortizona, fiziološko raztopino in dekstrozo. Stanje se običajno hitro izboljša.

Kako ravnati v primeru da imate Addisonovo bolezen?

Oseba, ki ima Addisonovo bolezen naj s seboj vedno nosi kartico, ki izkazuje napredovanje svoje bolezni. Kartica lahko opozori reševalca o potrebi po vbrizganju kortizola v primeru nujnih primerov. Na kartici naj bo navedeno tudi zdravnikovo ime in pa telefonska številka najbližjega sorodnika. Če oseba z Addisonovo boleznijo veliko potuje naj s seboj nosi injekcijo kortizola za nujne primere. Nadledvične insuficience mora vedno nosite identifikacijo navaja svoje stanje v nujnih primerih. Kartica naj opozori sili osebja o potrebi za injiciranje 100 mg kortizola, če svoj nosilec je našel močno poškodovan ali ni mogoče odgovoriti na vprašanja. Kartice morajo vključevati tudi zdravnika ime in telefonsko številko in ime in telefonsko številko najbližjega sorodnika obveščena. Ko potujete, je pomembno, da imajo injekcijo kortizola za nujne primere z iglo in brizgo.

Avtor: Aleš Koščak

Viri

  • Zveza za Addisonovo bolezen
  • Bravo, Emmanuel L., “Adrenocortical Insufficiency,” in Conn’s Current Therapy, edited by Robert E. Rakel. Philadelphia, W.B. Saunders Company, 1987, pp 493-495.
  • Loriaux, D. Lynn and Cutler, Gordon B., “Diseases of the Adrenal Glands,” in Clinical Endocrinology, edited by Peter O. Kohler. New York, lohn Wiley & Sons, 1986, pp 208-215.
  • Williams, Gordon H. and Dluhy, Robert G., “Diseases of the Adrenal Cortex,” in Harnson’s Principles of Internal Medicine, 11th edition, edited by Eugene Braunwald, Kurt J. Isselbacher, Robert G. Petersdorf, Jean D. Wilson, Joseph B. Martin, and Anthony S. Fauci. New York, McGraw-Hill Book Company, 1987, pp 1769-1772.

 

Vas Addisonova bolezen zanima še bolj? Vabljeni k branju: