fbpx

Sprejemamo le naročene paciente. Prosimo, da se pred obiskom naročite na naši spletni strani. Hvala
  • Pokličite nas: 059-162-018
  • Kje smo: Erbežnikova 2, 1000 Ljubljana
  • Pon-pet: 7:00 - 15:30

Cushingov sindrom = povišan kortizol
  • Hormoni
  • by Aleš Koščak
  • 22 julija, 2015

    Cushingov sindrom se pojavi, ko je telo v daljšem obdobju izpostavljeno visokim ravnem hormona kortizola. Najpogostejši vzrok Cushingovega sindroma, včasih imenovanega  hiperkortizolizem (hypercortisolism), je uporaba peroralnih kortikosteroidinih zdravil. Stanje se lahko pojavi tudi, ko vaše telo producira preveč kortizola. Težava nastane, ko nadledvična žleza prične producirati večjo količino kortizola, kot bi bilo to potrebno. Stanje je obratno Addisonovi bolezni, kjer je kortizola premalo in ga je potrebno nadomeščati.

    Visok kortizol lahko povzroči pojavljanje nekaterih simptomov Cushingovega sindroma: maščobne obloge med rameni, zaobljen obraz in roza-vijolične strije na koži. Cushingov sindrom prav tako lahko prepoznamo po visokem krvnem tlaku, izgubi kostne mase in včasih nastanku diabetesa.

    Zdravljenje Cushingovega sindroma lahko vrne nivo kortizola nazaj v meje normale. S tem se tudi občutno izboljšajo simptomi. Na to, kako učinkovito bo zdravljenje, pa vpliva tudi kako hitro smo stanje odkrili. Prej ko se zdravljenje prične, boljše so možnosti za okrevanje.

    Znaki in simptomi: Povišan kortizol

    Običajni znaki in simptomi vključuje postopno pridobivanje telesne teže in pa kožne spremembe, kot so:

    • Pridobivanje maščobnih oblog okrog pasu, v zgornjem delu hrbta ter na obrazu. Nemalokrat se lahko pojavi grba med rameni.
    • Roza-vijolične strije na predelih okrog trebuha, stegen, prsi in rok.
    • Tanjšanje kože, pogosta pomodritev zaradi modric.
    • Počasno celjenje ran, pikov insektov in manjših okužb,
    • akne

    Pri ženskah s Cushingovim sindromom pride do:

    • Odebelitev dlak in pojav poraščenosti po obrazu.
    • Nepravilne ali odsotne menstruacije.

    Moški s Cushingovim sindromom pa poročajo o:

    • Zmanjšanem libidu
    • Zmanjšanju plodnosti
    • Erektilni disfunkciji

    Simptomi so precej podobni zmanjšanju nivoja testosterona. Testosteron glavni moški hormon namreč upade prav zaradi stresnega načina življenja.

    Drugi znaki in simptomi povišanega kortizola so še:

    • Utrujenost
    • Mišična šibkost
    • Depresija, anksioznost in razdražljivost
    • Pomanjkanje čustvene kontrole
    • Težave s pomnjenjem
    • Povišanje krvnega tlaka
    • Intoleranco na glukozo, ki lahko vodi do sladkorne bolezni
    • Ponavljajoče se glavobole
    • Izgubo kostne mase – pojav zlomov

     

    Povišan kortizol. Kdaj k zdravniku?

    V primeru, da ste jemali zdravila, ki vsebujejo kortikosteroide se priporoča, da v primeru zgornjih simptomov vprašate za mnenje zdravnika. Bolezni, ki se zdravijo s kortikosteroidi so astma, artritis in razna vnetja črevesja.

    Tudi če ne uporabljate teh zdravil in prepoznate zgornje simptome se posvetujte z osebnim zdravnikom.

    Cushingov sindrom je posledica presežne vrednosti kortizola v telesu. Endokrini sistem je namreč sestavljen iz žlez, ki proizvajajo hormone, ki nato uravnavajo (spodbujajo, zavirajo) procese v telesu. Poznamo naslednje žleze: nadledvična žleza, hipofiza, ščitnica, obščitnica, trebušna slinavka, jajčniki (pri ženski) in moda (pri moških). Nekateri štejejo med žleze še jetra.

    Nadledvična žleza proizvaja več hormonov. Tisti ki nas zanimajo so kortizol, aldosteron, DHEA, ki se razvrščajo v dve skupini. Kortikosteroidi in Kateholamini (dopamin, adrenalin). Na primer kortizol pomaga uravnavati krvi tlak, skrbi da srčno-žilni sistem deluje normalno. Ker kortizol pomaga telesu pri odzivanju na stres ga nekateri imenujejo tudi stresni hormon. Hormon namreč uravnava in sodeluje pri prebavi beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob v telesu uporabno energijo.

    Vloga kortizola v telesu

    Kortizol spada med glukokortikoide, nekateri ga imenujejo tudi stresni hormon. Kortizol proizvaja nadledvična žleza, ki se nahaja nad ledvicami. Kortizol ima vpliv na skoraj vse organe v telesu. Znanstveniki so do sedaj odkrili več 100 nalog, ki jih opravlja kortizol, med katerimi je najpomembnejši odziv telesa na stres. Ko telo občuti stres, običajno nadledvična žleza prične proizvajati kortizol. Druge vitalne naloge kortizola pa so še:

    • Kortizol pomaga ohranjati krvni tlak in delovanje srca in ožilja,
    • Kortizol upočasni vnetni odziv imunskega sistema
    • Kortizol pomaga uravnotežiti učinke inzulina, ki pripravi energijo za telo,
    • Kortizol pomaga pri uravnavanju metabolizma beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob

    Kako deluje nadledvična žleza predstavljamo v članku nadledvična žleza simptomi.

    Eksogeni Cushingov sindrom

    Poznamo dve obliki bolezni. Eksogeni Cushingov sindrom se razvije zaradi daljše uporabe kortikosteroidov in je bolj pogost. Gre za vnašanje zdravil s podobnimi učinkovinami, kot jih ima kortizol. Tako zdravilo (npr. prednizon) preslepi naše telo. Zdravila se uporabljajo za zdravljenje vnetnih bolezni kot so artirtis, lupus in astma. Uporabljajo se tudi v primeru presaditve organov, saj preprečujejo, da bi telo presajen organ zavrnilo. Ker so predpisani odmerki običajno višji od tistih, ki jih telo potrebuje lahko v daljšem časovnem obdobju pride do stalno povišanega kortizola.

    Potrebno je tudi razlikovati med načinom jemanja zdravil. Kortikosteroidi v obliki mazil in krem predstavljajo precej manjše tveganje za Cushingov sindrom. Podobno velja za zdravila, ki se inhalirajo (v primeru astme). Na drugi strani večje tveganje za Cushinogov sindrom predstavljajo zdravila ki se vbrizgajo (zdravila la lajšanje bolečin v hrbtu, sklepih, burzitis), sploh če so ta v večjih odmerkih.

    Endogeni Cushingov sindrom

    Včasih lahko telo – nadledvična žleza sama proizvaja preveliko količino kortizola. V tem primeru lahko vzrok iščemo v bolezni nadledvične žleze ali pa v drugi žlezi – hipofizi, ki proizvaja adenokortikotropni hormon (ACTH), ki uravnava delovanje nadledvične žleze (več o hipofizi in testiranju izveste v članku o Addisonovi bolezni). Zakaj naše telo izloča višje količine kortizola:

    • Tumor hipofize. Gre za benigen tumor hipofize, ki se nahaja na dnu možganov. Žleza izloča presežek ACTH, ki spodbuja nadledvično žlezo, da ta prične izločati več kortizola. Bolezen je bolj pogosta pri ženskah, imenujemo jo Cushingova bolezen in je najbolj pogosta oblika endogenega Cushingovega sindroma.
    • Ektopičini ACTH. Gre za redko obliko tumorja, ki ga razvije nek organ. Posledično prične ta organ izločati ACTH, ki ga nato v telesu najdemo v presežkih. Nato spet nadledvična žleza prične izločati večjo količino kortizola. Tumorji so lahko benigni ali maligni, najdemo pa jih v pljučih, trebušni slinavki, ščitnici in timusu.
    • Primarna bolezen nadledvične žleze. Pri nekaterih ljudeh Cushingov sindrom in visok kortizol nista posledica stimulacije s strani ACTH temveč je napaka v nadledvični žlezi. Najpogosteje gre za benigni tumor skorje nadledvične žleze. Lahko je primarna bolezen tudi posledica širitve obeh nadledvičnih žlez.
    • Družinsko pogojeni Cushingov sindrom. Redko lahko ljudje podedujemo nagnjenost za razvoj tumorjev na endokrinih žlezah, kar vpliva na vrednosti kortizola.

     

    Zapleti, ki se lahko pojavijo če niste zdravljeni za Cushigovim sindromom:

    • Izguba kostne mase, pojav osteoporoze. Lahko se pojavijo nenadni zlomi reber in kosti v nogah
    • Zviša se krvni tlak
    • Pojav sladkorne bolezni
    • Pogoste ali neobičajne okužbe
    • Izguba mišične mase in moči

    V primeru Cushingove bolezni (tumor v hipofizi) lahko pride tudi do drugih težav, ki so sicer pod nadzorom hipofize.

    Odkrivanje sindroma

    Cushingov sindrom je težko diagnosticirati. Še posebej to velja za endogeni Cushingov sindrom, saj se določeni znaki in simptomi delijo z drugimi boleznimi.

    Običajno bo zdravnik opravil pregled telesa in iskal znake kot so okrogel obraz (moon face), pojav maščobnega tkiva med rameni in vratu, tanka koža in značilne lise.

    V primeru, da ste dalj časa jemali kortikosteroide lahko zdravnik posumi, da ste Cushingov sindrom razvili zaradi jemanja tega zdravila. V pomoč zdravniku pa bodo tudi diagnostični testi.

    Laboratorijska diagnostika obsega različne metode merjenja kortizola:

    • Merjenje kortizola iz urina in krvi. Na ta način ugotavljamo ali telo proizvaja čezmerne količine kortizola. Pri urinu se izvede 24-urni test kjer urin zbirate v obdobju enega dneva.
    • Druga možnost je, da se proizvodnja kortizola stimulira in sicer se vbrizga sintetični ACTH, merjenje pa se opravi pred in po vbrizganju. Tako zdravnik poizkuša ugotoviti razlog za visok kortizol
    • Test iz sline. Pacient običajno vzorči večkrat v dnevu. Pri zdravih ljudeh mora vrednost kortizola v večernem času precej pasti. V primeru večernega in nočnega visokega kortizola lahko zdravnik posumi na Cushinogov sindrom (več o testiranju kortizola iz sline)
    • Razne tehnike slikanja. Računalniška tomografija – CT ali magnetna resonanca MRI posname sliko hipofize in nadledvične žleze, pri čemer poskuša zdravnik odkriti morebiten nastanek tvorb. Testi pomagajo tudi pri izključevanju obolenj s podobnimi znaki in simptomi na primeri sindromom policističnih jajčnikov (pojav poraščenosti in nepravilne menstruacije). Tudi depresija, motnje hranjenja in alkoholizem lahko delno posnemajo Cushingov sindrom.

     

    Zdravljenje Cushingovega sindroma

    Zdravljenje Cushingovega sindroma običajno obsega zniževanje kortizola. Najbolj učinkovito zdravljenje je tisto, ki zdravi vzrok za sindrom. Obstaja več načinov zdravljenja:

    • Zmanjšanje in omejevanje uporabe kortikosteroidov. V primeru, da zdravnik presodi, da je Cushingov sindrom posledica uporabe zdravil, lahko zmanjša odmerek zdravil za krajše obdobje, medtem ko ohrani nadzor nad boleznijo. Druga možnost je predpis druge vrste zdravil, ki ne vsebujejo kortikosteroidov.
    • Kirurgija – v primeru tumorja, se žlezo lahko kirurško odstrani. Postopek običajno opravi nevrokirurg. Odstranitev hipofize lahko poteka skozi nos.
    • Radioterapija – v primeru neuspešne odstranitve tumorja lahko zdravnik predpiše obsevanje. Obsevanje je lokalizirano, zato so tudi okoliška tkiva minimalno prizadeta.
    • Zdravila: Zdravila lahko uporabljamo za nadzor nad visokim kortizolom. Zdravila se redko uporablja in pridejo v poštev po tem, ko je bila radioterapija ali odstranitev hipofize neuspešna. Zdravila, ki se uporabljajo so ketkonazol (nizoral), mitotana (Lysodren) in metyrapone (Metopirone). V zadnjem času je bil odobren tudi Mifepristone (Korlym), ki ne zmanjša količine kortizola temveč zniža občutljivost tkiv na kortizol. V določenih primerih uporabe zdravil, bo vpliv na žlezo takšen, da bo prenehala s proizvodnjo tudi ostalih hormonov, zato bo potrebno te nadomeščati.

    Včasih nobena izmed zgornjih metod zdravljenja ni učinkovita in je potrebna kirurška odstranitev nadledvične žleze. Ta postopek zniža kortizol, vendar pa nivo ACTH ostane visok, kar lahko povzroči pigmentacijo kože.

    Kako si lahko v primeru Cushingovega sindroma pomagate sami? Kako znižati kortizol?

    Dolžina okrevanja zaradi posledic visokega kortizola je odvisna od resnosti in vzroka za vaše stanje. Biti morate potrpežljivi, saj se Cushingov sindrom ne razvije čez noč; podobno tudi simptomi ne izginejo hitro. Med tem časom vam bodo v pomoč naslednji nasveti, ki pa bodo v pomoč tudi ostalim ki vas zanima kako znižati kortizol:

    • Napredujte počasi. Potem ko so vam diagnosticirali Cushingov sindrom, oz menite da ga imate, bi radi stanje kar se da hitro popravili. Vendar vaše telo zahteva počasnejši pristop. Potrebno je delati na postopni rekreaciji, s postopnim zviševanjem obremenitve. Če se pred diagnozo niste veliko gibali, bo že malo gibanja dovolj velika sprememba za telo. Ne pretiravajte.
    • Jejte pametno. Zagotovite telesu esencialne snovi, ki jih potrebuje – vitamine, minerale in vlaknine, ki jih vključite v normalne potrebe telesa po beljakovinah, maščobah in hidratih. Poskrbite za dovoljšen vnos kalcija in vitamina D. Skupaj omogočata telesu absorpcijo kalcija, ki bo okrepil vaše kosti.
    • Spremljajte vaše duševno zdravje. Depresija je pogosto stranski učinek Cushingovega sindroma, lahko se tudi razvije ko se lotimo bolezen odpraviti. Ne prezrite simptomov depresije in obiščite zdravnika ali terapevta. Depresivni ljudje se namreč težje spopadejo s procesom zdravljenja. Morda boste potrebovali zdravljenje z antidepresivi.
    • Bolečine zdravite nežno in z občutkom. Vroče kopeli, masaže, nizko intenzivne vaje, meditacija, vodna aerobika in tai chi so aktivnosti, ki olajšajo bolečine v mišicah in omilijo Cushingov sindrom.
    • Trenirajte možgane. Če ste trpeli za zmanjšanjem kognitivnih sposobnosti, potem pričnite z vajami za izboljšanje delovanja možganov. Rešujte križanke, matematične naloge, sudoku, poizkusite kaj narisati, igrajte inštrument.

    Avtor: Aleš Koščak

    Viri:

     

    Vas Cushingov sindrom in težave nadledvične žleze zanimajo še bolj? Preberite še: