fbpx

Sprejemamo le naročene paciente. Prosimo, da se pred obiskom naročite na naši spletni strani. Hvala
  • Pokličite nas: 059-162-018
  • Kje smo: Erbežnikova 2, 1000 Ljubljana
  • Pon-pet: 7:00 - 15:30

  • Hormoni
  • by Aleš Koščak
  • 21 januarja, 2015

    Melatonin

    Melatonin nastaja v žlezi češariki v možganih ter v očesni mrežnici, leči, gastrointestinalnem traktu in ostalih tkivih. Največji organ, ki proizvaja melatonin, je koža, kjer se tvorita tako melatonin kot njegov stranski proizvod AFMK (N-acetil-N-formil-5-metoksikinuramin). Oba se naravno sintetizirata iz aminokisline triptofana preko serotonina, ki se z encimoma N-acetiltransferazo in 5-hidroksiindol-O-metiltransferazo pretvori v melatonin.

    Naloge melatonina

    Melatonin ima močno antioksidativno funkcijo. Ker je topen tako v maščobah kot v vodi, lahko prehaja skozi celične membrane in vstopa v celične organele (mitohondrije). Kot antioksidant je tako lahko prisoten povsod v možganih. Je edini antioksidant, ki vstopa v mitohondrije, kjer se odvija celično dihanje. Tam nevtralizira proste radikale takoj ob njihovem nastanku.

    Melatonin poleg funkcije antioksidanta sodeluje tudi pri ciklu za spanje – budnost tako, da povzroča zaspanost in zniža telesno temperaturo. Naša biološka ura nadzira naravni cikel spanja in budnosti ter nadzoruje koliko melatonina naše telo proizvaja. Običajno ravni melatonina začnejo naraščati v času od srednje poznega do poznega večera, najvišje ravni melatonina se proizvajajo ponoči (od 2. do 4. ure) in nato raven v zgodnjih jutranjih urah začne padati.

    Količina melatonina, ki ga naše telo proizvaja, je odvisna od svetlobe. Med zimskimi meseci, ko so dnevi krajši, lahko naše telo proizvaja melatonin bodisi prej ali kasneje v dnevu, kot ponavadi. Ta sprememba lahko povzroči simptome sezonske razpoloženjske motnje (SAD) ali zimske depresije.

    Ena od funkcij melatonina je tudi varovanje DNA (genetski zapis celice) pred oksidacijskimi poškodbami. Kumulativne poškodbe DNA so glavna posledica staranja celic zaradi prostih radikalov. Ko je DNA že dovolj okvarjena, ne more proizvajati proteinov (npr. nevrotransmitorjev  v možganih) in njena funkcija je trajno okvarjena. Melatonin lahko veliko takšnih poškodb prepreči.

    Zakaj je melatonin pomemben in kaj se dogaja, kadar ga imamo premalo pa lahko preverite tudi v videoposnetk una našem You Tube kanalu. Vabljeni k ogledu!

    Za več podobnih videoposnetkov  obiščite naš You Tube kanal #mojLaboratorij!

    S starostjo količina melatonina upada

    Količina hormona, ki ga uspe sintetizirati češarika, po petindvajsetem letu začne upadati. Po osemdesetem letu starosti ga žleza ne izdeluje več. Ko telo raste, samo izdeluje melatonin iz aminokisline l-triptofana. Po dvajsetem letu se proizvodnja upočasni, po petdesetem letu pa telo izdela le še eno tretjino količine melatonina iz mladosti. Zato ga tudi imenujemo hormon mladosti.

    Uporaba melatonina v medicini

    V medicini se melatonin uporablja proti nespečnosti ali za zdravljenje porušene arhitektonike spanja. Ima veliko prednosti pred vsemi ostalimi uspavali (to so večinoma uspavala skupine benzodiazepinov). Melatonin, ki je naravna sestavina, omogoča zdravo arhitektoniko spanja (menjavanje REM in NEREM faz spanja) in jo celo na novo vzpostavlja.

    Testiranje melatonina iz sline

    Testiranje melatonina se priporoča pri  ugotavljanju razlogov za nespečnost, pri problemih povezanih s hiperaktivnostjo ter:

    • V primeru, da več kot 3 dni na teden ne spite normalno,
    • v primeru, da želite določiti nočni profil hormona,
    • v primeru, da želite preveriti učinkovitost hormonskih nadomestkov.

    Lahko pa melatonin vpliva tudi na druge simptome in lahko ob nizkem nivoju vpliva še na:

    • sanjanje – posamezniki, ki so uživali dodatne količine melatonina, poročajo o intenzivnem sanjanju. Predvsem se podaljšuje REM faza spanja,
    • moteno delovanje imunskega sistema,
    • motnje cirkadianega ritma,
    • motnje v spolnosti,
    • motnje v spominu – predvsem v področju dolgoročnega spomina,
    • hiperaktivnost,
    • problemi z depresijo,
    • glavoboli in migrene,
    • motnje razpoloženja.

    Petra Okoren, dipl.inž.lab.biomed.

    Morda vas zanima tudi: