fbpx

Sprejemamo le naročene paciente. Prosimo, da se pred obiskom naročite na naši spletni strani. Hvala
  • Pokličite nas: 059-162-018
  • Kje smo: Erbežnikova 2, 1000 Ljubljana
  • Pon-pet: 7:00 - 15:30

  • Hormoni
  • by Aleš Koščak
  • 9 januarja, 2015

    Sezonska razpoloženjska motnja (SAD) ali zimska depresija

    Sezonska razpoloženjska motnja (SAD), znana tudi kot sezonska ali zimska depresija, sodi med atipične depresivne motnje. Gre za motnjo razpoloženja, ki obsega vsakoletno doživljanje depresivne epizode v zimskih mesecih, ko je manj naravne sončne svetlobe.

    Najpogosteje izbruhne novembra, ko se zmanjša količina dnevne svetlobe, vrh doseže januarja in februarja, umiri pa se hkrati s prihodom sončnih marčevskih dni.

    Vzroki SAD ali zimske depresije

    Jasen vzrok za sezonsko depresijo še ni znan. Verjetno tudi tu pomembno vlogo igrajo genetika, starost in uravnavanje nevrotransmiterjev.

    Po najpogostejši razlagi naj bi se vzrok za depresivno razpoloženje skrival v pomanjkanju svetlobe v zimskih mesecih. Izpostavljenost dnevni svetlobi namreč v določeni meri uravnava našo biološko uro, od katere so odvisni spanec, razpoloženje in delovanje hormonov; kadar je izpostavljenost sončni svetlobi zmanjšana, biološka ura deluje počasneje. Poleg tega tema in mrak povečata izločanje melatonina, ki povzroča zaspanost. V normalnih količinah melatonin blaži depresijo, v zimskih mesecih pa se njegova količina v organizmu poveča, kar povzroči sezonsko ali zimsko depresijo. Pomembno vlogo pri sezonski depresiji ima tudi serotonin. Manj sončne svetlobe lahko povzroči padec ravni serotonina, možganskega nevrotransmiterja, ki vpliva na razpoloženje.

    Po drugi teoriji naj bi se živčni prenašalci ali nevrotransmitorji (skupina heterogenih biokemičnih snovi, ki prenašajo informacije med nevroni v možganih) med menjavo letnih časov “zmedli”; ta neravnovesja naj bi odpravila prav izpostavljenost svetlobi.

    Simptomi SAD ali zimske depresije

    Težko je ločiti med depresijo in sezonsko motnjo razpoloženja, saj so simptomi pri obeh velikokrat zelo podobni. Za sezonsko motnjo razpoloženja je značilno, da se pojavi v točno določenem delu leta, njeni simptomi pa navadno izginejo, ko pride do menjave letnih časov. Za to motnjo razpoloženja lahko zboli vsak, vendar so zanjo bolj dovzetni ljudje, ki živijo v predelih, kjer so dnevi pozimi krajši ali pa tam med letom prihaja do velikih sprememb v količini dnevne svetlobe.

    Poleg klasičnih depresivnih simptomov (preberi več o depresiji) so za to motnjo značilni še:

    • razdražljivost,
    • utrujenost,
    • dolgo spanje,
    • zelo povečana potreba po ogljikovih hidratih.

    Zaradi povečane potrebe po spanju sta otežena jutranje vstajanje in ohranjanje budnosti. Osebe s sezonsko depresijo so navadno precej nemirne in impulzivne, zato pri tej motnji pogosteje kot pri tipičnih depresijah pride do samopoškodovanja, v najhujših primerih celo do samomora.

    Najpogostejši diagnostični kriterij za razlikovanje med zimsko od tipične depresije je ta, da se zimska depresija ali SAD pojavlja izključno v zimskih mesecih in se ponavlja iz leto v leto.

    Dejavniki tveganja:

    Med dejavnike, ki lahko povečajo tveganje za nastanek sezonske depresije, spadajo:

    • SPOL: nekatere študije kažejo, da je diagnoza sezonske depresije pogostejša pri ženskah kot pri moških, vendar pa so pri moških simptomi izrazitejši.
    • LOKACIJA: sezonska depresija je pogostejša med ljudmi, ki živijo daleč severno ali južno od ekvatorja (npr. Finska, Aljaska,…). To je lahko posledica zmanjšane količine sončne svetlobe pozimi in njenega povečanja v poletnih dneh.
    • DRUŽINSKA ZGODOVINA: nekatere študije so pokazale, da je verjetnost za nastanek sezonske depresije večja pri tistih, ki imajo sorodnike s to motnjo.

    Kako si lahko pomagamo sami?

    Zimska depresija se najpogosteje pojavlja pri ženskah med tridesetim in štiridesetim letom starosti. Prva pomoč pri slabšem razpoloženju je sprememba prehrane in telesne dejavnosti. Priporočljive so jedi, bogate z ogljikovimi hidrati, ki nadomeščajo pomanjkanje serotonina. Hkrati pa je treba uživati čim več svežega sadja in zelenjave. K dvigu ravni serotonina prispeva tudi gibanje na prostem.

    Hormon melatonin uravnava spalni cikel, medtem ko ima serotonin neposreden stimulativen učinek in pri ljudeh povzroča boljše razpoloženje. Svetloba in fizični napor spodbujata izločanje hormona serotonina.

    Popijte dovolj tekočine – vode, zeliščnih čajev, toplih napitkov z medom in cimetom, ki bodo preprečili dehidracijo, glavobole in razdražljivost. Privoščite si dovolj spanja.

    Predvsem pa se veliko smejte, saj naš imunski sistem najbolj deluje, ko smo srečni.

    Zakaj je melatonin pomemben in kaj se dogaja, kadar ga imamo premalo pa lahko preverite tudi v videoposnetku na našem You Tube kanalu. Vabljeni k ogledu!

    Za več podobnih videoposnetkov obiščite naš You Tube kanal #mojLaboratorij!

    Petra Okoren, dipl.inž.lab.biomed.

    Viri:

    •  http://www.psihoterapija-ordinacija.si/sl/dusevne-motnje/motnje-razpolozenja/71-sezonska-depresija-sad.html
    • http://www.viva.si/Psihologija-in-odnosi/8149/Prepre%C4%8Dimo-sezonsko-razpolo%C5%BEenjsko-motnjo
    • http://www.epsihologija.si/novica/sezonska-motnja-razpolozenja

    Morda vas zanima še: