Ali ste že kdaj zaužili neko živilo (ali živila) in se že čez nekaj minut ali celo ur začeli slabo počutiti? Ali vas je srbelo v ustih, sililo na bruhanje in ste imeli drisko? Ali ste že opazili, da se tudi mnogo bolje počutite, če se izogibate določeni hrani? Če je tako, potem ste mogoče eden od milijonov ljudi, ki jih muči intoleranca na hrano ali alergija.

Intoleranca na hrano in alergija na hrano se razlikujeta.

Poznamo dve vrsti občutljivosti na živila, alergijo na hrano in intoleranco na hrano oz. skrito alergijo na hrano oz. nealergijsko preobčutljivost, ki ju prizadeti pogosto zamenjujejo ker imata nekaj skupnih značilnosti.

Pri obeh motnjah gre namreč za ponavljanje nezaželenega odziva na hrano. Razločujemo ju s pomočjo strokovne opredelitve:

  • Intoleranca na hrano je ponavljajoč negativen odziv na hrano, ki ni neposredna posledica imunskega odziva.
  • Alergija na hrano je ponavljajoč negativen odziv na hrano, ki nastane zaradi odziva imunskega sistema na protein v hrani.

Imunski sistem ima pri alergijah drugačno vlogo, kot pri prehranski intoleranci.

Najpomembnejša razlika med obema pojmoma je v različni vlogi imunskega sistema, to je telesnega obrambnega mehanizma, ki nas varuje pred bakterijami, boleznimi in tujimi napadalci. Pojem intoleranca jasno določa, da odziva ne sproži neposreden odgovor imunskega sistema na protein v neki hrani, medtem ko pri alergiji ni tako. Zato je pomembno, da poznamo znake in se zavedamo, da intoleranca na hrano ali alergija nista enaki.

 

Zakaj torej zamenjujemo alergijo za intoleranco?

 

Ker so si znaki prehranske intolerance in alergije na hrano pogosto zelo podobni, so mnogi ljudje prepričani, da imajo alergijo na kakšno hrano, v resnici pa imajo prehransko intoleranco. Najbolj pogoste zamenjave so alergija na mleko, alergija na gluten vendar  gre po podatkih Ameriške gastroenterološke zveze (American Gastroenterological Association) za preobčutljivost pri čemer so najpogostejši vzroki pšenica in druge vrste žita z glutenom in sladkorji v sadju, medu, kravjem mleku ter mlečnih in koruznih izdelkih.

 

Kaj povzroča prehransko intoleranco?

 

Kako pa veste ali vas muči intoleranca na hrano ali alergija?

Preobčutljivost na laktozo, fruktozo in saharozo nastane zaradi pomanjkanja posebnih prebavnih encimov v črevesju, vzroki neprenašanja drugih živil pa ostajajo še skrivnost.

Znaki se navadno pojavijo nekaj ur po zaužitju, njihova resnost pa je odvisna od količine škodljive hrane, ki ste jo zaužili, še posebej, če ne prebavljate mlečnega sladkorja. Z večanjem količine zaužite laktoze so tudi znaki čedalje hujši.

Vse skupaj je še bolj zapleteno zato, ker je posameznikov odziv na enako hrano pogosto zelo različen. Včasih ima na primer vetrove, drugič pa želodčne krče.

Dobro pa je, da prehranska intoleranca, razen celiakije, nima dolgoročnih ali resnih zdravstvenih posledic in da je pogosto samo začasna. Lahko jo povzroča kakšna druga bolezen (začasna laktozna intoleranca se lahko pojavi zaradi vnetja črevesja) ali pa je povezana z odraščanjem (pri mnogih malčkih se kasneje poveča sposobnost vsrkavanja fruktoze).

 

Pri komu je največje tveganje za razvoj prehranske občutljivosti?

 

Resnični vzrok zakaj ste občutljivi na hrano, naj gre za alergijo ali intoleranco, zelo težko odkrijemo in ga pogosto tudi ne najdemo, ker je z njunim razvojem povezanih toliko dejavnikov.

Na razvoj občutljivosti vplivajo okolje, narodnost, družinske bolezni, starost in nekatere oblike zdravstvenega stanja.
Naj se sliši še tako nenavadno, toda tudi kraj bivanja in narodnost prispevata svoj delež k razvoju občutljivosti na hrano. Tako je na primer nezmožnost prebavljanja mlečnega sladkorja pogostejša pri Azijcih, Afroameričanih in Latinoameričanih, medtem ko je pri drugih narodih redkejša. Azijci pa na primer pogosteje ne prenašajo alkohola.

 

Bolezni, ki povečujejo tveganje za prehransko intoleranco

 

Intoleranca na hrano se lahko – in pogosto tudi se – razvije sama od sebe, lahko pa jo spodbudijo tudi druge bolezni. To so predvsem bolezni tankega črevesa, kot so Crohnova bolezen, celiakija, akutni oziroma kronični gastroenteritis in avtoimunske bolezni. Vse te bolezni povzročajo vnetje tankega črevesja, ki zmanjšuje količino prebavnih encimov v črevesnih resicah. Te oskrbujejo telo z encimi za prebavljanje in vsrkavanje različnih prehranskih sestavin. Če so resice zaradi vnetja poškodovane, proizvajajo manj encimov in ne morejo opravljati svoje varovalne naloge. Zato tistih prehranskih sestavin, ki vam povzročajo težave, ne zmorete prebavljati in postanete dovzetnejši za razvoj prehranske intolerance.

 

Kako ugotovite ali imate intoleranco na hrano – simptomi prehranske preobčutljivosti

 

Najpomembneje je to, da vam mora določena hrana škodovati in da se ta odziv ponavlja. Z drugimi besedami, če ste že imeli negativen odziv na neko živilo, se mora to ponoviti, ko boste to hrano naslednjič zaužili. Odziv morate imeti zmeraj, vendar ni treba, da so znaki vselej enaki ali enako hudi. Najpogosteje se pojavijo:

• slabost,
• bolečine v želodcu,
• vetrovi, krči ali napenjanje,
• bruhanje,
• driska,
• zgaga,
• glavobol,
• migrena.

Podobne simptome opazimo tudi pri sindromu razdražljivega črevesja (IBS).

Nato morate izločiti še alergijo oziroma ugotoviti, ali pri odzivu sodeluje tudi imunski sistem. To je sicer nekoliko zapleteno, ker morate opraviti preiskave pri specialistu za alergijo ali gastroenterologu.

Ne pozabite, da je sprožilec težav pogosto tudi posamezna prehranska sestavina, ki jo morate prepoznati, da bi lahko ugotovili vzorec. Mnogi ljudje so na primer občutljivi na natrijev glutaminat in kofein. Toda, če ne vejo, da ju dodajajo različnim živilom, nanju tudi ne morejo posumiti.

Ali lahko prehransko intoleranco diagnosticiramo?

V laboratoriju Medicare PLUS d.o.o. opravljamo preiskave prehranske intolerance tako, da iz kapilarne krvi, seruma ali plazme ugotovimo prisotnost IgG4 protiteles. Sama prisotnost protiteles še ne pomeni pomeni potrjene nutritivne intolerance. Zato je pomembno, da testiranje oziroma svoje težave zaupate zdravniku oz. specialistu.

Za več informacij o testiranju klikne tukaj. 

Kako poteka samo testiranje in več o simptomih, si lahko pogledate tudi v videoposnetku na našem You Tube kanalu #mojlaboratorij. Vabljeni k ogledu!

Za več podobnih videoposnetkov pa obiščite naš You Tube kanal #mojLaboratorij!

 

Najpogostejše vrste prehranske intolerance:

 

Laktozna intoleranca

Ljudje z laktozno intoleranco nimajo dovolj encima laktaza in zato ne morejo prebavljati laktoze, mlečnega sladkorja v mleku in mlečnih izdelkih. Neprebavljena laktoza se nabira v črevesju, z njo pa se hranijo lačne bakterije, ki jo fermentirajo. Pri tem nastajajo plini, ki povzročajo neugodje. Najpogostejši znaki so trebušne bolečine, driska, napenjanje in vetrovi.

Mnogi ljudje pogosto zamenjujejo neprebavljanje laktoze z alergijo na mleko, čeprav sta težavi v resnici različni. Pri alergiji na mleko je imunski sistem občutljiv na mlečni protein, ki nato sproži alergijski odziv. Pri laktozni intoleranci pa imunski sistem ne sodeluje, saj jo povzroča samo pomanjkanje prebavnega encima.

Fruktozna intoleranca

Fruktoza je sadni sladkor in je naravna sestavina mnogih živil. Največ ga je v sadju, nekaterih vrstah zelenjave in medu, najdemo pa ga tudi v namiznem sladkorju.

Fruktozna intoleranca oziroma nevsrkavanje fruktoze nastane zaradi pomanjkanja prebavnega encima. Ta težava se pogosto razvije pri ljudeh s sindromom vzdraženega črevesja, vendar ne vemo, ali jim encima v resnici primanjkuje. Ko neprebavljen sadni sladkor doseže črevesje, z naravnimi bakterijami povzroči kemično reakcijo, pri kateri nastajajo vodikovi plini, ki povzročijo drisko, vetrove, napenjanje, trebušne bolečine in zgago.

S fruktozo je povezana tudi bolezen fruktozemija oziroma dedna fruktozna intoleranca. Razvije se zaradi pomanjkanja nekega drugega encima, brez katerega v telesu potekajo zelo zapletene kemične spremembe, ki povzročijo padec krvnega sladkorja in nabiranje nevarnih snovi v jetrih. Znaki so napadi krčev, čezmerna zaspanost, vzdražljivost, zlatenica, težavno hranjenje pri dojenčkih, telesno neugodje po sadju in hrani s fruktozo ali saharozo in bruhanje. To je zelo resna bolezen, ki lahko privede do odpovedi delovanja jeter in je včasih celo smrtna, čeprav posledice niso zmeraj tako hude.

 

Saharozna intoleranca

Še ena od »sladkih težav« je saharozna intoleranca oziroma neprebavljanje navadnega sladkorja. To vrsto sladkorja najdemo v pesi, sladkornem trsu in namiznem oziroma belem sladkorju. Težava je zelo podobna nevsrkavanju sadnega sladkorja, zato ju ljudje pogosto zamenjujejo. Vzroki in znaki so namreč enaki, le da neprijetnosti nastanejo zaradi pomanjkanja saharaze, encima, ki ga potrebujemo za prebavljanje saharoze.

 

Prehranski dodatki

Intoleranco lahko povzročajo tudi prehranski dodatki, predvsem natrijev glutaminat (MSG – monosodium glutamate), ki ga dodajajo za spodbujanje okusa. Veliko ga uporabljajo v kitajski kuhinji – zato težavo imenujemo tudi sindrom kitajske restavracije – pogosto pa je tudi v drugi hrani, na primer v konzervirani zelenjavi, mesnih izdelkih, prelivih in omakah, zamrznjeni zelenjavi, zelenjavnih in mesnih juhah ter čipsu.

Če te snovi ne prenašate in ste jo kljub temu zaužili, se pojavijo rdečica, občutek vročine, glavobol, neugodje v prsnem košu, trebušne bolečine, napihnjenost, driska in slabost.

 

Sulfit

Če pijete pivo ali vino, gotovo poznate tudi sulfite, saj ti naravno nastajajo med procesom pridelave vina in piva. So tudi naravna sestavina drugih živil, pogosto pa jih kot ojačevalce okusa in za ohranjanje svežine dodajajo tudi hrani. Uprava za hrano in zdravila (FDA – Food and Drug Administration) je sicer prepovedala njihovo uporabo za ohranjanje svežine sadja in zelenjave, vendar jih še vedno najdemo v različni kuhani in predelani hrani. Na srečo znaki neprenašanja sulfitov navadno niso zelo hudi, pojavijo pa se kožni izpuščaj, glavobol in želodčni krči.

 

Tiramin

Tiramin je naravna sestavina živil, lahko pa v njih tudi nastane zaradi fermentacije ali staranja. Njegova količina v hrani se veča z zorenjem živil. Glavna znaka intolerance sta glavobol in migrena.
Težave najlaže preprečite, če iz prehrane izločite živila s tiraminom, to je starane sire, suhomesnate izdelke, kislo zelje, sojino omako, namaze z izvlečkom kvasa, kot je na primer angleški »marmite«, stročnice, bananine olupke, točeno oziroma nepasterizirano pivo in nekatere vrste piva.

 

Alkohol

Alkoholno intoleranco oziroma neodpornost na alkohol lahko zelo hitro prepoznate, ker vam po pitju verjetno pordi obraz in se vam zamaši nos. Lahko se pojavijo tudi izcedek iz nosu, hitro bitje srca, glavobol, slabost, bruhanje, zgaga in večje težave z astmo.
Imate namreč genetsko bolezen, ki jo povzroča pomanjkanje encima, imenovanega aldehiddehidrogenaza, in zato vaše telo ne more razgraditi alkohola. Ker zgornje znake sproži že zelo majhna količina alkohola, se mu je najbolje odpovedati do konca življenja.

 

Glutenska intoleranca

Gluten je protein v pšenici, rži in ječmenu. Uporabljamo ga za pripravo mnogih prehranskih izdelkov, med drugim tudi za kruh, pecivo, sladice, testenine, testo za pico, kosmiče za zajtrk, pivo, krhke piškote in številne marinade. Ker ga telo pri glutenski intoleranci ni sposobno prebavljati, se razvijejo znaki, kot so neugodje v trebuhu, napenjanje, driska, utrujenost in depresija. Nikar pa glutenske intolerance ne enačite s celiakijo. Ljudje namreč ti dve bolezni pogosto zamenjujejo, čeprav sta različni.

Pri celiakiji se morajo ljudje celo življenje strogo držati diete brez glutena, ker imajo v nasprotnem primeru lahko resne zdravstvene težave. Pri glutenski intoleranci pa lahko, pogosto brez škodljivih posledic, uživajo tudi malo glutena. Če se pregrešijo in ga pojejo več, kot ga zmorejo prenesti, se kakšen dan sicer slabo počutijo, vendar znaki niso smrtni nevarni in izginejo takoj, ko ga telo izloči.

 

Ali bo v prihodnosti občutljivost na hrano mogoče pozdraviti?

Prehranska intoleranca sicer še ni tako dobro raziskana kot alergija na hrano, kljub temu pa je tudi na tem področju pomemben napredek.

Ker o mnogih vrstah intolerance na hrano vemo tako malo, močno upamo, da bodo prihodnje raziskave razkrile njihove skrivnosti in odgovorile vsaj na najnujnejša vprašanja. Najbolj si želimo poznati odgovore na vprašanja: Zakaj smo za nekatera živila preobčutljivi? Zakaj so nekateri ljudje bolj nagnjeni k prehranski intoleranci kot drugi? Ali bi jo lahko potrdili še s kakšnimi boljšimi diagnostičnimi preiskavami? Ali jo je mogoče tako dobro pozdraviti, da bi bolniki lahko uživali tudi hrano, ki je sicer ne prenašajo? Upamo, da bomo vse to izvedeli v prihodnjih desetletjih.

Petra Okoren, dipl. inž. lab. biomed

 

 

Vir:

  • Shreffler G. W., Yuan Q., Asp K. Razumevanje alergije na hrano in prehranske intolerance. Ljubljana: Založba Gnostika d.o.o., 2012.
 

Vas zanima še več o intoleranci na hrano?