Sprejemamo le naročene paciente. Prosimo, da se pred obiskom naročite na naši spletni strani. Hvala
  • Pokličite nas: 059-162-018
  • Kje smo: Erbežnikova 2, 1000 Ljubljana
  • Pon-pet: 7:30 - 15:00
  • Estrogen
  • by Aleš Koščak
  • 15 aprila, 2016

    Hormonske spremembe v menopavzi zaznamo tako z laboratorijskimi testi kot skozi simptome, ki jih doživlja večina žensk v tem obdobju. Menopavza je namreč tipičen predstavnik hormonskega neravnovesja z izrazitim padcem estrogena in progesterona. Menopavzo v fizičnem smislu najbolj definira zadnja menstruacija, ker pa hormonske spremembe v menopavzi vplivajo tudi na splošno počutje in posamezne organe bomo v nadaljevanju pogledali kateri so ti organi.

    Menopavza – sprememba menstruacijskega cikla

    Menopavza je dejstvo, naravni dogodek in naravni del življenja vsake ženske. V tem obdobju raven ženskih hormonov močno niha, saj hormonska dejavnost jajčnikov postopoma slabi, telo pa se prilagaja spremembam. To je tudi obdobje, ko se večina žensk sreča s telesnimi in duševnimi spremembami, ki vplivajo na kakovost življenja in jih je občasno treba tudi zdraviti.

    Značilni simptomi s katerimi se ženske srečujejo v menopavzi so: vročinski oblivi, nočno potenje, težave s prekomerno težo, nihanja v razpoloženju, depresija, težave s spanjem, suha nožnica, izguba spolnega nagona, težave z uriniranjem, razdražljivost.

    Tri stopnje menopavze

    Glede izrazov, ki opisujejo obdobje okrog menopavze, vlada precejšnja zmeda. Izraz menopavza se pogosto uporablja v širšem pomenu besede in opisuje celotno obdobje, v katerem ženske doživljajo težave zaradi spreminjajočih se ravni hormonov. V resnici pa ta beseda pomeni le zadnjo mesečno krvavitev, tako kot beseda menarha pomeni prvo menstruacijo. Zdravniki pa na splošno delijo menopavzo v tri obdobja.

    Predmenopavza je prvo obdobje menopavze, ki se začne pet do deset let pred zadnjo menstruacijo. Nastajanje v jajčnikih se pogosto zmanjšuje. Ovulacija se ne pojavi več v vsakem ciklu, in plodnost se zmanjša. Prvi znak teh sprememb so bolj neredne menstruacije.

    Perimenopavza ali klimakterij je obdobje resničnega prehoda. Začne se nekaj let pred zadnjo mesečno krvavitvijo in traja do približno enega leta ali več po menopavzi oziroma od takrat, ko začne raven hormonov nihati, do takrat, ko se ustali.

    Obdobje plodnosti se v času perimenopavze izteče. Vse bolj običajno je, da ženske to obdobje označujejo kot menopavzo.

    Pomenopavza, zadnje obdobje menopavze, je življenjsko obdobje, ki se dejansko začne z dnem po zadnji mesečni krvavitvi, pri čemer zaradi retrogradnega načina izračuna vključuje tudi zadnji del oziroma zadnje leto perimenopavze. V zgodnjih letih postmenopavze ženska lahko še naprej doživlja znake, ki so se začeli v perimenopavzi, pa tudi nove, ki so odraz nadaljnjih telesnih sprememb.

    Postmenopavza lahko zajema tudi tretjino življenja ženske in je čas sprememb in prilagajanja.

    Tri stopnje menopavze kot posledica hormonske spremembe v menopavzi - perimenopavza, menopavza in pomenopavza.
    Tri stopnje menopavze kot posledica hormonske spremembe v menopavzi – perimenopavza, menopavza in pomenopavza.

    Hormonske spremembe v menopavzi in normalna menstruacija

    Vsak mesec na začetku mesečne krvavitve del možganov, imenovan hipotalamus, odkrije nizko raven estrogenov in po gonadotropin sproščujočem hormonu pošlje signal v drug predel možganov, hipofizo (možganski privesek). Hipofiza po prejemu tega sporočila sprosti folikle stimulirajoči hormon FSH in luteinizirajoči hormon LH ter s tem pošlje signal jajčnikom. Hormon FSH spodbudi k rasti približno 10 – 20 jajčnih foliklov, od katerih dozorita le eden ali dva, drugi pa propadejo. Razvijajoči se folikli izločajo hormon estrogen, ki povzroči rast in zadebelitev maternične sluznice. Ta prva faza menstruacijskega cikla se imenuje folikularna faza.

    Ko eden od foliklov dozori, se raven estrogena v krvi zviša, kar je za hipofizo znak, da sprosti luteinizirajoči hormon LH. Pod njegovim vplivom dozoreli folikel poči, povzroči ovulacijo, sprosti dozorelo jajčece in začne tvoriti hormon progesteron. Tekočina iz folikla dozorelo jajčece odplavi v lijakasto odprtino enega od jajcevodov, po katerem jajčece začne potovati proti maternični votlini.

    Večina žensk ovulacije ne opazi, druge pa občutijo topo bolečino na eni strani v spodnjem delu trebuha (t.i. Mittelschmerz – bolečina sredi menstruacijskega cikla). Nekatere ženske ugotavljajo, da so prav med ovulacijo najbolj pripravljene za spolnost. Ovulaciji sledi lutealna faza, ko v jajčniku nastajata oba ženska spolna hormona – progesteron in estrogen. Ta faza traja približno 14 dni in se konča tik pred menstruacijo.

    V obdobju hormonskih sprememb pred menopavzo prav ta faza cikla postane neredna, saj se kakovost in količina jajčec manjšata in pogosto do ovulacije sploh ne pride. Med lutealno fazo se folikel po sprostitvi jajčeca zapre in spremeni v rumeno telesce »corpus luteum«, ki tvori hormon progesteron. Progesteron prepreči drugim foliklom, da bi se razvili, in skrbi, da je maternica pripravljena na ugnezditev morebitnega oplojenega jajčeca. Jajčece potrebuje nekaj dni, da po jajcevodu pripotuje do maternice, in če so na voljo semenčice, se v tem času lahko oplodi.

    Če jajčece na svoji poti proti maternici ni bilo oplojeno, rumeno telesce propade, ravni progesterona in estrogena pa se znižata. Zadebeljena sluznica maternice začne razpadati in se končno odlušči ter izloči v obliki menstruacijske krvavitve.

    Znižana raven hormonov pošlje informacijo o tem v hipotalamus v možganih, in celoten cikel se znova začne.

    Pogostost menstruacij

    Današnje ženske imajo več mesečnih krvavitev kot kadarkoli prej. Večina žensk ima skozi življenje 400 do 500 menstruacij. To je deloma posledica življenjske dobe, ki je zaradi boljše zdravstvene oskrbe in prehrane bistveno daljša, deloma tega, ker današnja dekleta prej dozorijo in tudi prej dobijo menstruacijo kot nekoč, predvsem pa tega, ker imajo ženske danes manj otrok.

    Ko se začnemo starati

    Pri približno 35 letih starosti jajčni folikli počasi prenehajo zoreti, in čeprav so mesečne krvavitve še vedno redne, ovulacije ne nastopajo več v vseh ciklih, zato tudi ni vedno običajnega povečanja ravni progesterona, ki mu sledi povečanje ravni estrogena. Ker dozoreva manj jajčnih foliklov, se raven estrogena začne nižati, in če noben folikel ni toliko zrel, da bi se iz njega sprostilo jajčece, ni niti rumenega telesca, ki bi tvorilo progesteron. To pomeni, da se sluznica maternice v odgovor na estrogen zadebeli, in ker se progesteron ne izloča, postane še debelejša. Ko nastopi menstruacija, je krvavitev pogosto zelo močna.

    Cikel bo verjetno daljši ali krajši od običajnega. Prvi znak perimenopavze je skoraj vedno sprememba menstruacijskega vzorca, skrajšanje menstruacijskega cikla pa pomeni začetek pešanja delovanja jajčnikov. Večina žensk ima v zgodnjih štiridesetih letih krajši cikel, kot so ga imele v dvajsetih letih. Pozneje, okoli perimenopavze imajo daljše cikle in blažje krvavitve. Nekatere imajo daljše cikle in zelo hude krvavitve, pri drugih se nadaljujejo krajši cikli in zelo kratke, pičle krvavitve, pri nekaterih pa so cikli kratki, krvavitve pa zelo močne. Vse to so normalne spremembe, a ne pomenijo perimenopavze, dokler ne izključimo drugih težav.

    Slednjič dozori komaj še kakšen jajčni folikel in iz jajčnikov se dejansko ne izločata niti estrogen niti progesteron. Hormonske spremembe v menopavzi so v tem obdobju najbolj izrazite. Zaradi nizkega nivoja estrogena in progesterona se iz hipotalamusa in hipofize sprostijo velike količine hormonov FSH in LH, ki naj bi spodbudile neodzivne jajčnike. Z merjenjem FSH in LH v krvi je mogoče določiti, ali je ženska v perimenopavzi, vendar glede na to, da raven FSH in LH zaradi občasno odzivajočega se folikla niha, je iz ene same preiskave ni mogoče ugotoviti, na kateri stopnji menopavze je ženska.

    Porušeno hormonsko ravnovesje v menopavzi

    Nizka raven estrogena v krvi začne vplivati na vse telesne organe in lahko spodbudi določene simptome. Ti so lahko tudi posledica visokih vrednosti hormonov FSH in LH, ki vplivajo zlasti na presnovo maščob in ogljikovih hidratov ter na možgansko kemijo (npr. na živčne prenašalce).

    Jajčniki ne prenehajo delovati in po menopavzi še naprej izločajo nekaj estrogena ter moške spolne hormone (androgene). Estrogen, ki ga tvorijo, je znan kot estron in je šibkejši od estradiola, ki ga tvorijo razvijajoči se folikli. Estron nastaja tudi v maščobnih celicah po telesu. Ker zmanjšana količina estrogena ne more uravnovesiti androgenih (moških spolnih) hormonov, se hormonski profil ženske zaradi povečanega vpliva androgena začne nagibati k bolj moškemu tipu, kar povzroči znake, kot so izpadanje las, močnejša rast dlake, širši obseg pasu in povečano tveganje za bolezni srca in žilja.

    Hormonske spremembe v menopavzi - spremembe v estrogenu.
    Hormonske spremembe v menopavzi – spremembe v estrogenu.

    Hormonske spremembe v menopavzi in organi

    Perimenopavza ali klimakterij je obdobje, ki traja od nekaj let pred zadnjo mesečno krvavitvijo v življenju ženske oziroma menopavzo do vsaj enega leta po menopavzi. V tem obdobju se znaki menopavze pojavljajo in izginjajo, opazne pa so pomembne telesne in čustvene spremembe.

    Koža

    Zniževanje ravni estrogena odločilno vpliva na kožo, ki postane manj prožna in napeta. Začne se povešati in gubati, izgublja naravno vlažnost, njena struktura se spremeni. To je neposredna posledica upadanja ravni estrogena, hormona, ki vpliva na kapilare, vezivno tkivo, žleze in lasne mešičke v koži. Koža se začne tanjšati, plast maščobnih celic tik pod kožo se zmanjša.

    Ultravijolična svetloba uničuje kolagen v koži, ki z leti postane bolj občutljiva za sonce. Ker se število melanocitov, celic, v katerih nastaja pigment, zmanjšuje, se v telesu tvori manj kožnega pigmenta melanina, ki skrbi za porjavitev in zaščito kože pred opeklinami. Sonce kožo prej opeče, poveča se tveganje za trajno poškodbo kože in kožnega raka.

    Ker se naravna vlažnost kože zmanjša, se kožne bolezni, kot sta luskavica (psoriaza) ali ekcem, včasih poslabšajo. Zaradi znižane ravni estrogena in testosterona, ki spodbuja žleze lojnice, da izločajo več maščobe, imajo nekatere ženske v perimenopavzi težave z mozolji ali aknami.

    Lasje

    V obdobju okoli menopavze včasih začnejo izpadati lasje, hkrati pa se na nenavadnih mestih pojavijo dlačice. Upadanje estrogena upočasni dejavnost žlez lojnic v lasišču, zato postanejo lasje suhi in krhki, hitreje se cepijo in začnejo izpadati. Včasih prenehajo delovati tudi nekateri lasni mešički, zato namesto naravno izpadlih las ne zrastejo novi. To je posledica delovanja hormona testosterona, katerega raven preseže vrednost estrogena.

    Včasih se zgodi, da zaradi testosterona po telesu poženejo dlačice. Te rastejo na obrazu, prsih in trebuhu. Pojav se imenuje hirzutizem (poraščenost moškega tipa pri ženskah).

    Polnost srednjih let

    V srednjih letih skoraj vse ženske opazijo spremembe v obliki svojega telesa. Med perimenopavzo se porazdelitev maščobe spremeni; boki postanejo manj izraziti, pas se razširi, maščoba se začne nabirati na trebuhu. To je značilna »polnost srednjih let«, pri kateri postava pridobi obliko jabolka, ki je sicer pogostejša pri moških.

    Estrogen vpliva na encime, ki maščobe razgrajujejo in jih odlagajo na različne dele telesa, in ko se njegova raven zniža, postane sprememba oblike telesa opaznejša. Čim bolj se širina pasu veča glede na širino bokov, tem večje je tveganje za srčne bolezni.

    V perimenopavzi veliko žensk ugotavlja, da se redijo, čeprav niso spremenile načina prehrane ali zmanjšale telesne aktivnosti. To je posledica sprememb v presnovi, ki se od srednjih let dalje postopoma upočasnjuje. Z bližanjem menopavze spremembe ravni progesterona vplivajo na presnovo ogljikovih hidratov. V perimenopavzi se poveča tveganje za nastanek sladkorne bolezni tipa 2. Spremembe, ki nastajajo v telesu – zlasti povečanje telesne teže – namreč spodbujajo nastanek inzulinske rezistence, telo pa zato slabše presnavlja sladkorje in škrob.

    Kosti

    Kost je aktivno, živo tkivo, ki se v procesu kostnega preoblikovanja (gradnje in razgradnje) vse življenje obnavlja. Toda zaradi upada estrogena v obdobju menopavze se gostota kosti zmanjša, zato postanejo bolj krhke in se hitreje zlomijo. To redčenje kostnega tkiva imenujemo osteoporoza in je ena glavnih težav, s katerimi se ženske srečujejo po menopavzi.

    Mišice in sklepi

    Kolagen je prisoten v vsem telesu, in vsi telesni sistemi, ki vsebujejo to pomembno beljakovino, se ob znižanju ravni estrogena spremenijo. Kolagen tvorijo estrogenski receptorji v celicah. Če je na voljo manj kolagena, se mišična masa zmanjša, to pa obremeni sklepe. Šibkejše mišice pomenijo, da ima okostje manjšo oporo, in če čutimo, da smo brez moči, se manj gibljemo. In čim manj se gibljemo, tem šibkejše postajajo naše mišice in kosti.

    V perimenopavzi nekatere ženske tožijo zaradi mišičnih krčev, ki se pojavijo ponoči. Eden od vzrokov zanje je lahko nizka raven kalcija, ki kroži po krvi. In ker estrogen pomaga pri absorpciji kalcija iz hrane, imajo mišice zaradi znižane ravni estrogena na voljo manj kalcija za normalno delovanje.

    Življenjski slog oziroma način življenja lahko vpliva tudi na doživljanje menopavze. V naših močeh je, da nekatere stvari, ki lahko pozitivno ali negativno vplivajo na naše počutje, sprejmemo, jih prilagodimo ali se jim izognemo. Hormonske spremembe v menopavzi lahko (vsaj malo) ublažimo sami na različne načine. Za več informacij predlagamo branje članka: Mena težave in testiranje hormonov. V primeru, da so simptomi bolj izraziti v laboratoriju priporočamo testiranje hormonov pri katerem ste po testiranju deležni tudi posveta s specialistom ginekologije (Hormoni v meni).

    Avtor: Petra Okoren, dipl. inž. lab. biomed.

    Viri in Literatura:

     

    Vas hormonske spremembe v menopavzi zanimajo še bolj podrobno? Vabljeni k branju: