Številne ženske prvi znaki menopavze presenetijo sploh če nastopi prezgodnja menopavza. Simptomov ne pričakujejo, dokler ne dosežejo končne točke – popolnega prenehanja menstruacije. Toda pred zadnjo menstruacijo običajno poteka dolgo obdobje prehoda, v katerem se lahko pojavijo simptomi, kot so vročinski valovi, spremembe razpoloženja, težave s spanjem in nočno potenje. Včasih pa telo preseneti in nastopi prezgodnja menopavza. Kaj je menopavza, zakaj nastopi prezgodnja menopavza pa v nadaljevanju.

Kaj se dogaja v telesu pri menopavzi?

Menopavza je uradno določena kot čas, ko ženska trajno izgubi menstruacijo. Ženska, ki doživlja naravno menopavzo, v resnici ne more vedeti, katera menstruacija je bila njena zadnja, dokler ne mine leto dni. S približevanjem menopavze lahko postane cikel precej nereden in nič nenavadnega ni, če med dvema menstruacijama poteče nekaj mesecev. Od 40. leta naprej že nastopijo nekatere začetne hormonske spremembe, povezane s predmenopavzo.

Raziskave so na primer pokazale, da se do 40. leta pri mnogih ženskah pojavijo spremembe v gostoti kosti, do 44. leta pa je pri mnogih menstruacijah bodisi manj močna in/ali krajša kot običajno bodisi močnejša in/ali daljša. Obsežna raziskava, ki je zajela več kot 2700 žensk, je pokazala, da je pri večini obdobje perimenopavze trajalo od dveh do osmih let.

Dve do osem let pred menopavzo pri večini žensk začne izostajati ovulacija. V teh letih se število foliklov, v katerih vsak mesec zorijo jajčeca, postopno zmanjša, dokler ni njihova zaloga končno izčrpana. Raziskave pravijo, da se zmanjševanje foliklov začne okrog 37. ali 38. leta starosti. Inhibin, snov, ki jo tvorijo jajčniki, se zmanjša, zaradi česar se poveča količina FSH, folikle stimulirajočega hormona, ki ga tvori hipofiza. Pri nekaterih osebah se ta proces prične še prej in takrat lahko nastane prezgodnja menopavza.

Nasprotno od splošnega mnenja ostane v času predmenopavze količina estrogena pogosto razmeroma stabilna ali se celo poviša. Upadati začne šele leto dni pred zadnjo menstruacijo. Do menopavze je primarni estrogen, ki ga tvori žensko telo, estradiol. Med predmenopavzo pa telo začne izdelovati več druge vrste estrogena, imenovane estron, ki nastaja tako v jajčnikih kot v telesni maščobi.

Količina testosterona v času predmenopavze običajno znatneje ne upade. Pravzaprav pri mnogih (vendar ne vseh) ženskah po menopavzi jajčniki izločajo več testosterona kot v predmenopavzi.

Po drugi strani pa v predmenopavzi začne upadati količina progesterona in to pogosto precej pred spremembami pri estrogenu ali testosteronu. Čeprav reprodukcija ni več cilj, imajo t.i. reproduktivni hormoni še naprej pomembno vlogo – vitalno in za boljše zdravje nujno vlogo. Dokaz za to lahko vidimo v dejstvu, da receptorje za steroidne hormone najdemo v skoraj vsakem organu v telesu. Estrogen in androgeni (kot testosteron) so na primer pomembni za ohranjanje močnih in zdravih kosti ter prožnega tkiva nožnice in sečil. In tako estrogen kot progesteron sta pomembna za ohranjanje zdrave plasti kolagena v koži.

Tri vrste menopavze

Ločimo 3 vrste menopavze:

  • Naravna menopavza se pri ženskah, ki imajo vsaj en jajčnik, zgodi postopno, običajno med 45. in 55. letom starosti in v večini primerov traja pet do deset let. V tem času se lahko menstruacija za nekaj mesecev ustavi, nato pa se spet vrne, njeno trajanje in intenzivnost, pa se lahko povečujeta ali zmanjšujeta. Če so vsi drugi pogoji enaki, lahko ženske, ki prestajajo naravno menopavzo, potrebujejo zdravljenje ali pa tudi ne, saj je lahko njihovo splošno zdravstveno stanje dovolj trdno, prehod pa poteka dovolj postopno, da telo drži korak s spreminjajočimi se zahtevami.

 

  • Prezgodnja menstruacija nastopi hitreje in tudi bolj zgodaj, in sicer pri ženskah v tridesetih in zgodnjih štiridesetih letih starosti, ki imajo vsaj en jajčnik. Približno vsaka stota ženska zaključi z menopavzo pri starosti 40 let ali prej. Lahko gre za bolezen (kot so na primer avtoimune bolezni ali pomanjkanje hranljivih snovi) ali za kronični stres (vključno s pretiranim športnim treniranjem), ki škodljivo vplivata na reproduktivne funkcije, povezane s hormoni. Trajanje je običajno krajše kot pri naravni menopavzi, in sicer od enega do treh let. Ker je prehod hitrejši in ker so zgodnje spremembe pogosto povezane z že obstoječim telesnim stanjem, obstaja velika verjetnost, da bo ženska, ki preživlja prezgodnjo menopavzo, v času prilagajanja potrebovala nadomestne hormone.

 

  • Umetna menopavza se lahko zgodi precej nenadoma zaradi kirurške odstranitve ali motnje v reproduktivnem traktu (vključno z odstranitvijo jajčnikov ali kirurško prekinitvijo dotoka krvi v jajčnike), zaradi obsevanja ali kemoterapije ali zaradi jemanja določenih zdravil, ki zaradi medicinskih razlogov (kot so zmanjšanje miomov iz maternice) sprožijo ali posnemajo menopavzo.

 

Predmenopavza

Predmenopavza je normalen proces in ne bolezen, ki bi jo bilo potrebno zdraviti. Da pa bi organizem še naprej tvoril tisto količino hormonov, ki je kar najbolj optimalno zdrava, mora biti ženska, ki stopi v to obdobje, kar najbolj zdrava – telesno, čustveno, duhovno in situacijsko.

Običajen pogled na to, kaj se dogaja v predmenopavzi, je, da količina estrogena strmo pade. Pri naravni menopavzi je prva hormonska sprememba, do katere pride, postopno zmanjšanje količine progesterona, medtem ko količina estrogena ostane enaka ali se celo poveča. Ker naj bi se progesteron in estrogen med menstruacijo vzajemno izenačevala tako, da eden upada, drugi pa narašča in obratno, se zgodi, da zaradi upada progesterona ostane estrogen brez svoje običajne protiuteži. Posledica tega je relativni presežek estrogena, stanje, ki mu pogosto rečemo prevlada estrogena.

Če ženska v tej fazi začne občutiti neprijetne simptome, je razlog v tem, da njeno telo čuti ta relativni presežek estrogena in se mu skuša prilagoditi. Žal pa se simptomi različnih hormonskih neravnotežij precej prekrivajo in zgodi se, da ženski s simptomi presežka estrogena predpišejo še več tega hormona. Nič presenetljivega torej ni, da se njeni blagi simptomi zaradi tega poslabšajo.

Z napredovanjem prehoda progesteron še naprej upada in sčasoma lahko začne količina estrogena precej nihati. Do estrogenskih viškov prihaja zato, ker jajčniki v zaporednih predmenstruacijskih ciklih dovolijo, da namesto enega samega zrastejo in dozorijo cele skupine foliklov, kot da bi skušali pospešeno »potrošiti« jajčeca, ki so ostala (to je tudi razlog, da se pogostost dvojčkov z leti povečuje). Do upada progesterona prihaja zato, ker dejansko zaključi celoten ovulacijski proces čedalje manjše število teh dozorelih jajčec.

Količina FSH in LH, ki jih hipofiza v možganih normalno izloča v natančno odmerjenih količinah, da spodbudi nadzorovano rast foliklov in ovulacijo, postane potem, ko začnejo jajčniki preskakovati ovulacijo, nenapovedljiva. Ko smo bliže menopavzi, se količina hormonov začne stabilizirati. Količina FSH in LH se umiri in povzpne do novega, višjega nivoja, na katerem ostane do konca življenja.

Simptomi zmanjšane količine progesterona in prevlade estrogena:

  • zmanjšana želja po spolnosti,
  • neredne ali drugače nenormalne menstruacije (najpogosteje povečano vaginalno krvavenje),
  • otekanje (zaostajanje vode),
  • napete in občutljive dojke,
  • spremembe razpoloženja (najpogosteje razdražljivost in depresija),
  • povečanje telesne teže (zlasti okrog trebuha in bokov),
  • mrzle roke in noge,
  • glavobol, zlasti pred menstruacijo.

Količina hormonov, ko nastopi prezgodnja menopazva

Vrste preiskave:

Dolga leta je bila diagnoza menopavze zasnovana preprosto na starosti ženske in simptomih. Zdaj je običajnejše, da se količina hormonov laboratorijsko potrdi. Z določitvijo količine relevantnih hormonov – estrogena, progesterona, testosterona ter tudi DHEA in hormona ščitnice – tako s svojim zdravnikom lažje določita, kje ste trenutno glede na urnik predmenopavze.

Hormoni v krvi: FSH in LH

Iz krvi z laboratorijsko analizo ugotovimo količino FSH in LH. To je zasnovano na dejstvu, da v menopavzi in pozneje količina FSH in LH naraste na najvišjo raven. V petih ali desetih letih predmenopavze – preden menstruacija za vedno preneha – količina FSH in LH precej niha. Jajčniki lahko za nekaj dni ali tednov postanejo neaktivni, nato pa spet začnejo proizvajati jajčeca. Dokler ženska leto dni nima menstruacije in količina FSH/LH ne pride v območje, značilno za čas po menopavzi, lahko celo zanosi. Zato je razumno, da uporabljate kontracepcijo še leto po tem, ko mislite, da je vaša menstruacija prenehala.

Hormoni v krvi: estrogen, progesteron in testosteron

Še ena pogosta krvna preiskava analizira skupno količino estrogena, progesterona in/ali testosterona. Največja pomanjkljivost te metode je, da je večina tako izmerjenih hormonov neaktivna. Telo zdrave ženske tvori več kot desetkrat več teh hormonov, kot jih lahko porabi, zato se posebne beljakovine vežejo na več kot devetdeset odstotkov proizvedenih molekul hormonov, jih deaktivirajo in zaklenejo »vrata«, ki bi jim sicer omogočila, da zapustijo krvni obtok in pridejo v tkivo. Biološko aktivna oblika hormona je del, ki je nevezan ali prost. Ta gre hitro v tkivo, namesto da bi se zadrževal v krvnem obtoku. Zato bo običajna krvna preiskava, ki ne loči med vezanim in prostim hormonom, dala postranski rezultat, ker meri predvsem neaktivne, na beljakovine vezane hormone.

Hormoni v slini

Preiskava hormonov v slini meri prisotnost prostih hormonov v slini, kar je primerljivo z njihovo prisotnostjo v drugih tkivih. Slina ne vsebuje izmerljive količine na beljakovine vezanih (neaktivnih) hormonov. To metodo preiskave so do pred kratkim uporabljali predvsem pri raziskavah, kjer se je v približno tridesetih letih izkazala za zanesljivo, vendar je številni zdravniki še ne poznajo.

Metoda je prav tako primerna zato, ker se vzorci zaradi boljše primerljivosti lahko jemljejo vedno ob isti uri. Slina se ob določeni uri (ali določenih urah) dneva vzame in shrani v primerne vzorčevalnike, nato pa se pošlje naravnost v laboratorij.

Za ugotavljanje količine estrogena, progesterona in testosterona je vzorec sline primeren, ker vam bo to dalo dobro osnovno oceno vašega splošnega hormonskega stanja.

Vzorec sline za testiranje lahko za razliko od vzorca krvi vzorčimo kjerkoli in kadarkoli. Poleg tega so hormoni v slini zelo stabilni in zato lahko vzorce hranimo pri sobni temperaturi dlje časa (odvisno od vrste hormonov), ne da bi to kakorkoli vplivalo na točnost rezultatov. To je zelo pomembno pri zbiranju in pošiljanju vzorcev.

Prezgodnja menopavza in delovanje ščitnice

V menopavzi se običajno najbolj osredotočimo na jajčnike, toda to, kako bo ženska preživljala to obdobje, je v resnici odvisno od zdravja vseh njenih endokrinih organov (organov, ki tvorijo hormone). V letih pred- in pomenopavze so zelo pogoste težave s ščitnico. Čeprav se pri številnih ženskah s temi težavami simptomi sploh ne pojavijo, pa jih imajo druge ženske lahko celo vrsto. Med najpogostejšimi so spremembe razpoloženja (največkrat v obliki depresije in razdražljivosti), nizka stopnja energije, povišanje telesne teže, umska zmedenost in motnje spanja.

Težave s ščitnico so tesno prepletene in to ne zgolj zaradi dejstva, da pri približno 26 % žensk v predmenopavzi ali blizu nje ugotovijo hipotirozo. Priznani zdravnik in pisatelj dr. John R. Lee pravi, da obstaja med hipotirozo, pri kateri gre za pomanjkanje hormona ščitnice, in prevlado estrogena za vzročno – posledični odnos. Ko estrogen ni ustrezno uravnotežen s progesteronom, lahko zavre delovanje hormona ščitnice, ta postane neučinkovit in pojavijo se simptomi hipotiroze. V tem primeru lahko laboratorijske preiskave pokažejo normalno količino hormona ščitnice v organizmu ženske, saj žleza ščitnica normalno deluje. Zato ni presenetljivo, da se ta težava še poveča, ko zdravnik ženski predpiše nadomestni estrogen, saj se tako neuravnoteženost še poveča.

Prezgodnja menopavza in nadledvična žleza

Nadledvična žleza izloča tri ključne hormone, s pomočjo katerih smo lahko kos življenjskim stresom in bremenom. Če pa je ženska dolgo živela v prepričanju, da se stresu nikakor ne more izogniti, ali če je kronično bolna, potem je od svojih nadledvičnih žlez najbrž zahtevala preveč in jima ni dala dovolj časa, da se znova napolnita. Zato je lahko ena od številnih, ki danes vstopijo v menopavzo v stanju izčrpanosti nadledvičnih žlez.

Pomembni hormoni, ki jih izloča nadledvična žleza so:

  • Epinefrin je hormon, ki nastaja, kadar ste ogroženi (ali kadar mislite, da ste ogroženi). Zaradi njega vam razbija srce, kri se požene v srce in velike mišične skupine, zenice se razširijo, um postane ostrejši, prag bolečine pa se zviša, da ste tako kar najbolje pripravljeni na boj. V sodobnem življenju so bitke večinoma vsakdanji izzivi, kot na primer to, da ženete svoje telo, tudi kadar je utrujeno, da imate stresno službo, itd. Vendar sčasoma bosta nadledvični žlezi postali preobremenjeni, in ko boste potrebovali epinefrin, ga ne bo dovolj.

 

  • Kortizol povečuje tek in raven energije, obenem pa obvladuje alergične in vnetne reakcije imunskega sistema. Spodbuja sproščanje in skladiščenje energije v telesu, pomaga telesu, da se brani pred stresnimi učinki infekcij, travm in skrajnih telesnih temperatur ter pomaga pri vzdrževanju stabilnih čustev. V idealnih razmerah se kortizol izloča v organizem le občasno in ne kot odziv na kronični stres. Če je količina kortizola predolgo previsoka, lahko pride do neželenih stranskih učinkov (izguba kostne gostote, izguba mišic, zmanjšana sposobnost za gradnjo beljakovin, okvara ledvic, zadrževanje tekočine, visoka količina krvnega sladkorja, povečanje telesne teže in povečana občutljivost za bakterije, viruse, alergije in celo rak.

 

  • Dehidroepiandrosteron ali DHEA je androgen, ki ga tvorita nadledvični žlezi in tudi jajčniki. Tako pri moških kot pri ženskah pomaga nevtralizirati vpliv kortizola na zmanjšanje imunosti in s tem povečuje odpornost proti boleznim (kortizol in DHEA sta med seboj obratno sorazmerna). DHEA tudi pomaga varovati in povečati kostno gostoto, varuje zdravje srca in ožilja z nadzorovanjem količine LDL – holesterola. Tako kot epinefrin in kortizol tudi DHEA izboljšuje sposobnost za okrevanje po stresu ali travmi, preobremenjenosti, ekstremnih telesnih temperaturah, itd. In če pri ženski zaradi nižje količine testosterona upade poželenje, je vzrok za pomanjkanje testosterona pogosto upad količine DHEA, saj je to glavna sestavina, iz katere organizem izdeluje testosteron.

 

Če od nadledvičnih žlez preveč zahtevate, boste plačali določeno ceno. Pretirana izpostavljenost telesa epinefrinu in kortizolu lahko povzroči motnje razpoloženja in spanja, zmanjšano odpornost za bolezni in spremembe v obtoku. DHEA, ki telesu pomaga pri okrevanju po tovrstnih težavah, mora nenehno opravljati svojo nalogo, namesto da bi to počel le občasno. Postopno se nadledvični žlezi resno izčrpata, prva in najhujša posledica pa je, da ne moreta več tvoriti DHEA. Ko količina tega krepilnega hormona upade, začneta nihati tudi količini kortizola in epinefrina, saj nadledvični žlezi skušata zadostiti čedalje bolj nemogoče zahteve po podpori. Eden od glavnih znakov izčrpanosti nadledvičnih žlez – nenehna huda utrujenost – postane glavna pritožba.

Ženska, ki trpi zaradi izčrpanosti nadledvičnih žlez, bo ob vstopu v predmenopavzo v nekoliko slabšem položaju, saj je predmenopavza, najbolj preprosto povedano, le druga oblika stresa.

Kako preverimo delovanje nadledvične žleze

Količino DHEA in kortizola v slini ali serumu lahko zlahka preverite v določenih laboratorijih. Običajna krvna preiskava, opravljena takrat, ko vas vaš zdravnik naroči, lahko pokaže, da sta vaši nadledvični žlezi »normalni«. Vendar pa je boljši diagnostični pristop ta, da se količine ugotavljajo ob različnih urah dneva, saj bo tako več možnosti za ugotavljanje nepravilnosti pri tvorbi kortizola ali DHEA. Če želite preveriti delovanje svojih nadledvičnih žlez, obiščite zdravnika, ki razume celotno sliko takšnega pregleda. O

Vrednost sline kot medija za spremljanje stanja v telesu je v enostavnem zbiranju, shranjevanju in pošiljanju,  neinvazivnosti in primernosti za večkratno vzorčenje. To je še posebej pomembno za steroidne hormone, kjer so značilna dnevna in mesečna nihanja v koncentracijah. Pri zbiranju sline se izognemo stresu, ki spremlja odvzem krvi in s tem povečanju ravni hormona, zlasti kortizola.

 

Avtor: Petra Okoren, dipl.inž.lab.biomed.

 

Viri: