• Preiskave
    • Celotna hormonska slika
    • Kortizol in DHEA
    • Vitamin D test
    • Ščitnica
    • Osnovni jetrni test
    • Intoleranca na hrano
    • Test alergije na hrano
    • Obrazec za naročilo testiranja
  • Diagnostični laboratorij
    • Kontakt
    • Kje smo
    • Cenik preiskav
  • Članki
    • Hormoni
    • Hormonsko neravnovesje
    • Pomagaj si sam
    • Preiskave iz krvi

Pon-pet: 7:30 - 16:00

Kje smo
laboratorij@medicareplus.si
Diagnostični laboratorij Medicare PLUS Diagnostični laboratorij Medicare PLUS
  • LABORATORIJ
    • Kontakt in naročanje
    • Kje smo
    • O nas
    • Cenik preiskav
  • PREISKAVE
    • Osnovne preiskave
      • Splošna krva slika – hemogram
      • Lipidogram – holesteroli
      • Osnovni jetrni test
      • Osnovni ledvični test
      • Vitamin D test
      • Vitamin B12 serum
      • Folati (folna kislina)
    • Hormoni
      • Ščitnica TSH, T3, T4
      • Progesteron
      • Estradiol
      • Testosteron
      • Kortizol
      • Kortizol in DHEA
      • FSH serum
      • Melatonin
    • Alergije in intolerance
      • Test alergije
      • Intoleranca na hrano
      • Preobčutljivost na hrano in posvet
      • Kalprotektin
      • Celiakija
    • Specialne preiskave
      • Celotna hormonska slika
      • Hormoni v meni
      • Spolni hormoni in kortizol
      • Dvojni hormonski test (nosečnice)
      • Antimullerjev hormon – AMH test
      • Neplodnost
  • PACIENTI
    • Izbira preiskave
    • Navodila za vzorčenje
    • Katalog preiskav
    • FAQ
  • ZDRAVNIKI
    • Informacije o preiskavah
    • Zagotavljanje kakovosti
    • Sodelovanje z nami
  • ČLANKI
    • HormoniIz sline lahko izmerimo različne proste hormone. Progesteron, estradiol, testosteron, kortizol, melatonin in DHEA.
      • KortizolKortizol ali stresni hormon je povezan z depresijo, anksioznostjo, sindromom izgorelosti, cushingovim sindromom in addisonovo boleznijo.
      • TestosteronTestosteron hormon lahko merimo v slini. Testosteron je odgovoren za povečanje mišične mase, dobro počutje, vendar tudi s pretirano poraščenostjo, potenjem in sindromom policističnih jajčnikov.
      • EstrogenEstrogen hormon lahko natančno merimo iz sline. Gre za hormon ki skrbi za redne menstruacije in varuje ženske pred rakom dojk, poznamo ga v treh oblikah. Tekom menopavze v ženskem telesu prihaja do sprememb zaradi menjave estrogenov – iz estradiola v estron. To občutimo kot simptome menopavze.
      • ProgesteronProgesteron je ženski hormon, ki skupaj z estrogeni tvori ravnovesje hormonov in skrbi za normalne cikluse. Je glavni hormon nosečnosti in hormon, ki ga ob težavah z menopavzo prične primanjkovati. Merimo ga lahko iz sline.
      • MelatoninMelatonin je hormon, ki nastaja v češeriki (epifizi) in uravnava veliko procesov v telesu. Med drugim skrbi za trden spanec, saj upočasni prebavo in ostale procese v telesu. Če ga primanjkuje lahko melatonin merimo iz sline.
    • Glede na telo
      • Nadledvična žlezaNadledvična žleza je podobno kot ščitnica žleza z notranjim izločanjem. Med drugim nadledvična žleza izloča hormone kortizol, dehidroepianosteron (DHEA), aldosteron. Za njeno normalno delovanje skrbi hipofiza s hormonom ACTH. Včasih nadledvična žleza izloči preveč ali premalo katerega izmed hormonov, kar vodi v hormonsko neravnovesje.
      • ŠčitnicaŠčitnica je najpomembnejša žleza v telesu, ki skrbi za normalno delovanje ostalih žlez. Bolezni ščitnice so v današnjem času vedno bolj pogoste, zato je dobro vedeti katere bolezni poznamo in kako bolezni ščitnice odpraviti.
      • JetraJetra so naša največja žleza in opravljajo več kot 1000 nalog v telesu, Med drugim ustvarjajo aminokisline, ki jih v telo ne vnesemo. Ker jetra ne bolijo so jetrni testi vsake toliko časa pomemben dejavnik pri preprečevanju okvare jeter.
      • LedviceLedvice ali naša čistilna naprava dnevno prečistijo 200L krvi. Njihovo normalno delovanje spremljamo s pomočjo merjenja kreatinina in sečnine v krvi.
      • ProstataProstata je žleza v kateri med drugim nastaja testosteron. Za svojo prostato pa moramo poskrbeti tudi sami. PSA je beljakovina, ki jo prostata izloča. Kadar je povečana je višja tudi koncentracija PSA v krvi.
    • Glede na problem
      • DepresijaDepresija je motnja, ki včasih potrebuje zdravljenje z ustreznimi zdravili. Odkrijemo jo lahko sami, vendar je pomembno da se glede simptomov pogovorimo z osebnim zdravnikom, ki bo predlagal kako stanje izboljšati. Depresija nastane kot posledica visokega kortizola, slabšega delovanja nadledvične žleze, ščitnice in hormonskega neravnovesja.
      • Hormonsko neravnovesjeHormonsko neravnovesje je stanje pri katerem je primanjkljaj ali višek hormonov tako izrazit, da pride do simptomov. Tipično hormonsko neravnovesje je PMS, menopavza, izgorelost, estrogenska dominanca.
      • MenopavzaMenopavza pomeni trajno izgubo mesečnega perila. Ker je prehod včasih zelo intenziven za osebo kot tudi za okolico, je dobro vedeti, da je menopavza hormonsko neravnovesje in kako si lahko pomagamo sami, da bi se tudi v menopavzi počutili kot prej.
      • Alergija na hranoAlergija na hrano tipa II oz preobčutljivost na živila je stanje, ki ga opažamo pri skoraj polovici prebivalstva. Gre za nezmožnost prebave živil, kar se kaže skozi izpuščaje na koži, sindrom razdražljivega želodca, bruhanjem in slabostjo.
    • Koristno
      • InfografikeZa vse, ki ste bolj vizualni tip objavljamo tudi razne infografike s področja hormonov, intolerance na hrano in ostale problematike.
      • Pomagaj si samV rubriki pomagaj si sam objavljamo koristne napotke o ukrepih, ki jih lahko sprejmemo zato, da bi izboljšali svoje počutje.
      • Preiskave iz krvi
      • Vsi članki
Sladkorna bolezen in kortizol

Sladkorna bolezen in kortizol

 

Sladkorna bolezen (diabetes mellitus) je ena najstarejših znanih človeških bolezni. Je stanje trajne spremembe telesne kemije, zaradi česar imate v krvi preveč sladkorja (glukoze). Sladkorna bolezen in kortizol sta lahko tesno povezana, saj visok kortizol običajno pomeni visok pritisk ter dvig sladkorja v krvi. Vzrok za nastanek diabetesa je pomanjkanje hormona inzulina.

Hormon je kemijski prenašalec, ki se tvori v delu telesa (v tem primeru v trebušni slinavki) in se izloča v krvni obtok ter tako doseže in vpliva tudi na oddaljene predele telesa.

Ločimo dve vrsti oziroma tipa sladkorne bolezni:

Tip 1 (od inzulina odvisna sladkorna bolezen): najpogosteje se pojavi v otroštvu ali v mladosti, za obvladovanje te oblike bolezni je potrebno nadomeščanje inzulina z injekcijami.

Tip 2 (od inzulina neodvisna sladkorna bolezen): ta tip imenujemo tudi starostna sladkorna bolezen. Pojavi se v srednjih letih ali starosti, za obvladovanje bolezni so običajno potrebne tablete in/ali ustrezna dieta, včasih pa tudi inzulin.

V primeru sladkorne bolezni tipa 1 pride do popolne odpovedi proizvodnje inzulina. Pri tipu 2 pa gre za delno pomanjkanje proizvodnje inzulina v kombinaciji z zmanjšano telesno odzivnostjo na hormon – tako imenovana inzulinska rezistenca (odpornost).

Kaj je narobe?

Glukoza (krvni sladkor) pride v kri iz prebavljene hrane potem, ko jo obdelajo jetra. Nekaj glukoze se shrani, nekaj pa se jo porabi za energijo. Inzulin ima unikatno obliko, s katero se lahko veže na posebne žepke oziroma receptorje na površini celic po vsem telesu. S to vezavo povzroči, da celice prevzamejo glukozo iz krvi, obenem pa jim onemogoči, da bi razgrajale beljakovine in maščobo. Je edini hormon, ki lahko zniža krvni sladkor, kar naredi na več načinov:

  • Dviga količino glukoze, ki se shranjuje v jetrih v obliki glikopena,
  • jetrom preprečuje preveliko sproščanje glukoze,
  • vzpodbuja celice drugod po telesu, da privzamejo glukozo,
  • preprečuje celicam drugod po telesu, da bi razgrajevale beljakovine in maščobe.

V telesu so tudi drugi mehanizmi, ki pomagajo inzulinu pri uravnavanju ustrezne ravni krvnega sladkorja (glukoze). Vendar pa je inzulin v telesu edino sredstvo, ki vrednosti krvnega sladkorja dejansko zniža, zato njegovo pomanjkanje poruši ravnovesje celotnega organizma.

Ker ob njegovem pomanjkanju po obroku ne pride do razgradnje iz hrane absorbirane glukoze, raven krvnega sladkorja naraste. Ko koncentracija naraste preko določene meje, začne glukoza prehajati iz krvnega obtoka v urin. V takšnih pogojih se lažje razvijejo vnetja, kot so cistitis (vnetje sečnega mehurja) ali glivične okužbe, saj je sladek urin ugoden za rast mikrobov.

Izločanje večjih količin urina

Ena od posledic povišanega krvnega sladkorja je izločanje večjih količin urina. Do tega pride zato, ker se odvečna glukoza filtrira skozi ledvice, te pa se je poskušajo znebiti tako, da izločajo več soli in vode. Povečana tvorba urina se imenuje poliurija in je pogosto prvi znak sladkorne bolezni. Podobno lahko občutimo v večjem stresnem trenutku. Na primer pred javnim nastopom se kortizol v krvi dvigne, kar naše telo pripravi na izziv. Posledično se dvigne tudi krvni tlak, upočasni se presnova ter dvigne se raven krvnega sladkorja. V takem trenutku nas pogosto “tišči” na stranišče.

Če se ta proces ne ustavi, temveč se prične kronično ponavljati, postane taka oseba hitro žejna in dehidrirana. Inzulin ne uravnava le količine krvnega sladkorja, temveč tudi preprečuje izgubo telesne teže, ker pomaga pri izgradnji tkiv. Oseba, pri kateri so zaloge inzulina iztrošene ali pa ne delujejo pravilno, bo sčasoma nedvomno izgubila nekaj telesne teže.

Simptomi sladkorne bolezni

Opaznost simptomov in njihovo napredovanje se lahko razlikujeta glede na to, kateri tip sladkorne bolezni imate. Simptomi sladkorne bolezni (tako tipa 1 kot tudi tipa 2) so:

  • žeja,
  • dehidracija,
  • izločanje velikih količin urina (poliurija),
  • glivična in druga vnetja sečil (npr. cistitis),
  • izguba telesna teže,
  • utrujenost in zaspanost,
  • zamegljen vid zaradi dehidracije očesne leče.

 

Kdo zboli za sladkorno boleznijo?

Ocenjujejo, da je na svetu okrog 285 milijonov sladkornih bolnikov, večina ima bolezen tipa 2, bolj so prizadete ženske kot moški. Razlog je verjetno v tem, da je sladkorna bolezen bolj pogosta v starejši dobi, ženske pa imajo v povprečju daljšo življenjsko dobo. Eden izmed razlogov za večjim zbolevanjem žensk je tudi v večji nagnjenosti za obolenjem različnih žlez (ščitnica, obščitnici, nadledvična žleza). Okvare žlez pa so lahko posledica hormonskega neravnovesja, kateremu so ženske bolj izpostavljene (menopavza, PMS). Znano je tudi, da so ženske v povprečju bolj izpostavljene stresu kot moški zaradi fizičnih kot tudi družbeno-kulturnih razlik na delovnem mestu.

Sladkorna bolezen in kortizol kot eden izmed krivcev za nastanek bosta tudi v prihodnosti v porastu, saj se povprečna starost prebivalstva viša. Velik je tudi delež ljudi, ki se bolezni ne zavedajo – neodkriti bolniki.

Kaj povzroči sladkorno bolezen?

Razlogov za zmanjšanje izločanja inzulina je več, posameznika lahko naenkrat prizadene več kot le eden izmed možnih.

  • Genska komponenta: raziskave enojajčnih dvojčkov in družinskih dreves sladkornih bolnikov so pokazale, da je dednost pomemben faktor pri razvoju obeh tipov bolezni. Če ima eden od dvojčkov sladkorno bolezen tipa 1, je 50 – odstotna verjetnost, da bo zbolel tudi drugi dvojček. Verjetnost, da zboli otrok starša s sladkorno boleznijo tipa 1 za enako boleznijo, je 5 – odstotna.

Če ima eden od enojajčnih dvojčkov sladkorno boleznijo tipa 2, je praktično gotovo, da bo zbolel tudi drugi dvojček.

Težko je natančno napovedati, kdo bo podedoval bolezen. Tudi, če je zbolel ožji član vaše družine, to ne pomeni, da boste zboleli tudi vi. Nekatere osebe, ki podedujejo nagnjenost k sladkorni bolezni, nikoli ne zbolijo, kar kaže na to, da so pri razvoju sladkorne bolezni vpleteni še drugi dejavniki.

  • Okužbe: že nekaj časa je znano, da se sladkorna bolezen tipa 1 pri otrocih in mladostnikih pokaže v letnem času, ko je prisotnih veliko prehladov in kašlja.

Obstajajo virusi, kot sta virus mumpsa in Coxsackie virus, ki so zmožni poškodovati trebušno slinavko in s tem povzročiti sladkorno bolezen. Zdravniki zelo redko povežejo začetek bolezni s specifično okužbo. Možna razlaga je, da je okužba sprožila nek proces, ki pa se pokaže šele nekaj let kasneje.

  • Okolje: pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2, je pogosto razlog za nastanek preveč kilogramov kot posledica neuravnotežene prehrane. Obstaja tesna povezava med telesno težo in razvojem sladkorne bolezni tipa 2. V zadnjem času se zvišuje število pretežkih ljudi, še posebej mladih, kar je delno krivo za povečano pojavnost bolezni.
  • Sekundarna sladkorna bolezen: pri nekaterih se sladkorna bolezen razvije zaradi neke druge bolezni trebušne slinavke. Vnetje trebušne slinavke (pankreatitis), na primer, uniči velik del žleze in s tem povzroči nastanek sladkorne bolezni. Pri bolnikih s hormonskimi boleznimi, kot sta Cushingov sindrom (nadledvična žleza proizvaja preveč hormonov) sta sladkorna bolezen in kortizol neposredno povezana. Poznan hormonska motenja je tudi akromegalija (telo proizvaja preveč rastnega hormona), pri čemer se sladkorna bolezen razvije kot stranski učinek njihove osnovne bolezni. Sladkorna bolezen je pogosta tudi pri prevelikem delovanju ščitnice.

Sladkorna bolezen je lahko tudi rezultat poškodbe trebušne slinavke zaradi kroničnega uživanja velikih količin alkohola. Povečano tveganje za nastanek bolezni povezujejo tudi z dolgoročnim zdravljenjem s steroidi in beta – blokerji.

  • Stres: povezava sladkorna bolezen in kortizol ter stres je še precej neraziskana. Veliko ljudi povezuje pojav sladkorne bolezni z nekim stresnim dogodkom, nesrečo ali drugo boleznijo, vendar je neposredne povezave težko dokazati. Ena izmed možnih razlag za odkritje sladkorne bolezni v povezavi z stresom je ta, da gredo ljudje do svojega zdravnika zaradi stresnega dogodka, ta pa jim po naključju odkrije še sladkorno bolezen.

Postavitev diagnoze

Ljudje izvedo za svoje zdravstveno stanje na različne načine. V primeru tipa 2 je to večinoma s strani svojega osebnega zdravnika, bodisi ker imate določene ali pa vse prej navedene simptome (težave), bodisi pri rednem preventivnem pregledu.

Nekaterim pregled pri osebnem zdravniku svetujejo očesni zdravniki (oftalmologi), saj pri pregledu oči opazijo zgodnje znake stanja, imenovanega diabetična retinopatija  – spremembe očesnih žil, ki se lahko pojavijo kot zaplet sladkorne bolezni.

Če bodo vaši simptomi kazali na sladkorno bolezen, vam bo osebni zdravnik izmeril raven krvnega sladkorja (glikemijo) in opravil pregled krvi in urina.

Avtor: Petra Okoren, dipl.inž.lab.biomed.

Viri:

  • Prof. Bilous R. Sladkorna bolezen. Ljubljana: eBesede d.o.o., 2013.
  • Lab tests online – test glukoze

 

  Vas sladkorna bolezen in kortizol zanimata še bolj? Preberite še:

  • Stres
  • Test kortizola v slini
  • Hormonsko neravnovesje 
  • Nadledvična žleza simptomi
  • Cushingov sindrom – visok kortizol
  • Kronična utrujenost in stres
  • Nutritivna intoleranca na hrano in pridobivanje teže
Tags: cushingov sindromcushingova bolezeninzulinnadledvična žlezaSladkorna bolezen in kortizolstresvisok kortizol
Deli

Morda vas zanima še

Addisonova bolezen – težave nadledvične žleze

Addisonova bolezen – težave nadledvične žleze

Jul 20, 2015

Addisonova bolezen je redka endokrina, ali hormonska motnja, ki jo lahko[...]

Stres

Stres

Jul 7, 2015

Kaj je stres Stres lahko opišemo kot fiziološki, psihološki in[...]

Prezgodnja menopavza in hormonske spremembe

Prezgodnja menopavza in hormonske spremembe

Okt 19, 2016

Številne ženske prvi znaki menopavze presenetijo sploh če nastopi prezgodnja[...]

PREBERITE

  • Prostata in prostatični specifični antigen
    Prostata in prostatični specifični antigen Prostata je največja in najbolj pomembna dodatna žleza moškega spolovila....
    Beri naprej
  • Laboratorijski testi za odkrivanje neplodnosti
    Laboratorijski testi za odkrivanje neplodnosti V Sloveniji smo z vidika števila neplodnih parov nekje v...
    Beri naprej

Spremljajte kanal #mojlaboratorij

Na našem You Tube kanalu vam predstavljamo kako delujejo ščitnica, hormoni, intolerance, jetra, nadledvična žleza in še kaj ter vam prikazujemo kaj se z vašimi vzorci dogaja, ko oddate kri.

Vabljeni k ogledu!

Za nekatere preiskave so pred oddajo krvi potrebne posebne priprave, za druge pa je pomembno kaj drugega, na kar mogoče ne bi pomislili. Kako veste ali je za preiskave treba biti tešč, oziroma kaj vse je še pomembno, preden daste kri, vam razložimo v videoposnetku.

Po opravljenih laboratorijskih analizah dobite v roke izvide s številkami in črkami. Kako pa potem prebrati te izvide, da boste vedeli kaj pomenijo? Vaš zdravnik jih bo razumel, dobro pa je, da ste s svojim izvidom seznanjeni tudi sami. Tokrat vam predstavljamo kako brati laboratorijske izvide!

Zakaj bi merili hormone v slini, namesto v krvi? Kakšno informacijo dobimo in kakšne so prednosti tega merjenja si oglejte v spodnjem videoposnetku. Pokažemo pa vam tudi, kako točno se v laboratoriju opravi analiza hormonov v slini.

Zadnji prispevki o hormonih

  • Spolni hormoni pri ženski
  • Testiranje kortizola
  • Endometrioza

Zadnje objave o preiskavah iz krvi

  • Najpogostejše laboratorijske preiskave
  • Vitamin B12
  • Folna kislina

Zadnje objavljene infografike

  • Svetovni dan KVČB
  • Zakaj potrebujemo vitamin D
  • Avtizem in prehrana

Prijavi se na e-novice

2x mesečno zanimiva vsebina za zdravje.

* = required field

Kaj se dogaja na FB zidu

Pridruži se FB skupini

Kjer odgovarjamo na tvoja vprašanja, si izmenjujemo izkušnje. Svoje vprašanje o hormonih lahko zastaviš TUKAJ

GDPR

Splošna uredba o varstvu podatkov

Vprašanje?

Najbrž smo v laboratoriju. Pokličite nas na 070-766-322 vsak delavnik med 7.30. in 16. uro ali pa nam pišite.

Pošlji sporočilo!

Kdo smo

  • Diagnostični laboratorij Medicare Plus
  • Erbežnikova 2, 1000 Ljubljana
  • 00386 (0)59 162 018
  • laboratorij@medicareplus.si
  • https://diagnosticni-laboratorij.si

V socialnih omrežjih

GDPR

Splošna Uredba o varstvu podatkov

Prijavi se na e-novice

2x mesečno zanimiva vsebina za zdravje.

* = required field

Zadnji članki

Spolni hormoni pri ženski

Spolni hormoni pri ženski

julij 8, 2019

Spolne hormone (androgeni) lahko enostavno poimenujemo...

Najpogostejše laboratorijske preiskave

Najpogostejše laboratorijske preiskave

december 5, 2018

Nekatere najpogostejše laboratorijske preiskave opravljamo...

Laboratorijski testi za odkrivanje neplodnosti

Laboratorijski testi za odkrivanje neplodnosti

oktober 23, 2018

V Sloveniji smo z vidika števila neplodnih parov nekje v...

© 2019 · Medicare PLUS

  • Domov
  • Kontakt
  • Vzorčenje sline
  • FAQ
  • Pravno obvestilo
  • Piškotki
  • Zemljevid strani
Nazaj Naslednji