Sprejemamo le naročene paciente. Prosimo, da se pred obiskom naročite na naši spletni strani. Hvala
  • Pokličite nas: 059-162-018
  • Kje smo: Erbežnikova 2, 1000 Ljubljana
  • Pon-pet: 7:30 - 16:00
Sladkorna bolezen in kortizol
  • Hormoni
  • by Aleš Koščak
  • 14 septembra, 2015

    Sladkorna bolezen (diabetes mellitus) je ena najstarejših znanih človeških bolezni. Je stanje trajne spremembe telesne kemije, zaradi česar imate v krvi preveč sladkorja (glukoze). Sladkorna bolezen in kortizol sta lahko tesno povezana, saj visok kortizol običajno pomeni visok pritisk ter dvig sladkorja v krvi. Vzrok za nastanek diabetesa je pomanjkanje hormona inzulina.

    Hormon je kemijski prenašalec, ki se tvori v delu telesa (v tem primeru v trebušni slinavki) in se izloča v krvni obtok ter tako doseže in vpliva tudi na oddaljene predele telesa.

    Ločimo dve vrsti oziroma tipa sladkorne bolezni:

    Tip 1 (od inzulina odvisna sladkorna bolezen): najpogosteje se pojavi v otroštvu ali v mladosti, za obvladovanje te oblike bolezni je potrebno nadomeščanje inzulina z injekcijami.

    Tip 2 (od inzulina neodvisna sladkorna bolezen): ta tip imenujemo tudi starostna sladkorna bolezen. Pojavi se v srednjih letih ali starosti, za obvladovanje bolezni so običajno potrebne tablete in/ali ustrezna dieta, včasih pa tudi inzulin.

    V primeru sladkorne bolezni tipa 1 pride do popolne odpovedi proizvodnje inzulina. Pri tipu 2 pa gre za delno pomanjkanje proizvodnje inzulina v kombinaciji z zmanjšano telesno odzivnostjo na hormon – tako imenovana inzulinska rezistenca (odpornost).

    Kaj je narobe?

    Glukoza (krvni sladkor) pride v kri iz prebavljene hrane potem, ko jo obdelajo jetra. Nekaj glukoze se shrani, nekaj pa se jo porabi za energijo. Inzulin ima unikatno obliko, s katero se lahko veže na posebne žepke oziroma receptorje na površini celic po vsem telesu. S to vezavo povzroči, da celice prevzamejo glukozo iz krvi, obenem pa jim onemogoči, da bi razgrajale beljakovine in maščobo. Je edini hormon, ki lahko zniža krvni sladkor, kar naredi na več načinov:

    • Dviga količino glukoze, ki se shranjuje v jetrih v obliki glikopena,
    • jetrom preprečuje preveliko sproščanje glukoze,
    • vzpodbuja celice drugod po telesu, da privzamejo glukozo,
    • preprečuje celicam drugod po telesu, da bi razgrajevale beljakovine in maščobe.

    V telesu so tudi drugi mehanizmi, ki pomagajo inzulinu pri uravnavanju ustrezne ravni krvnega sladkorja (glukoze). Vendar pa je inzulin v telesu edino sredstvo, ki vrednosti krvnega sladkorja dejansko zniža, zato njegovo pomanjkanje poruši ravnovesje celotnega organizma.

    Ker ob njegovem pomanjkanju po obroku ne pride do razgradnje iz hrane absorbirane glukoze, raven krvnega sladkorja naraste. Ko koncentracija naraste preko določene meje, začne glukoza prehajati iz krvnega obtoka v urin. V takšnih pogojih se lažje razvijejo vnetja, kot so cistitis (vnetje sečnega mehurja) ali glivične okužbe, saj je sladek urin ugoden za rast mikrobov.

    Izločanje večjih količin urina

    Ena od posledic povišanega krvnega sladkorja je izločanje večjih količin urina. Do tega pride zato, ker se odvečna glukoza filtrira skozi ledvice, te pa se je poskušajo znebiti tako, da izločajo več soli in vode. Povečana tvorba urina se imenuje poliurija in je pogosto prvi znak sladkorne bolezni. Podobno lahko občutimo v večjem stresnem trenutku. Na primer pred javnim nastopom se kortizol v krvi dvigne, kar naše telo pripravi na izziv. Posledično se dvigne tudi krvni tlak, upočasni se presnova ter dvigne se raven krvnega sladkorja. V takem trenutku nas pogosto “tišči” na stranišče.

    Če se ta proces ne ustavi, temveč se prične kronično ponavljati, postane taka oseba hitro žejna in dehidrirana. Inzulin ne uravnava le količine krvnega sladkorja, temveč tudi preprečuje izgubo telesne teže, ker pomaga pri izgradnji tkiv. Oseba, pri kateri so zaloge inzulina iztrošene ali pa ne delujejo pravilno, bo sčasoma nedvomno izgubila nekaj telesne teže.

    Simptomi sladkorne bolezni

    Opaznost simptomov in njihovo napredovanje se lahko razlikujeta glede na to, kateri tip sladkorne bolezni imate. Simptomi sladkorne bolezni (tako tipa 1 kot tudi tipa 2) so:

    • žeja,
    • dehidracija,
    • izločanje velikih količin urina (poliurija),
    • glivična in druga vnetja sečil (npr. cistitis),
    • izguba telesna teže,
    • utrujenost in zaspanost,
    • zamegljen vid zaradi dehidracije očesne leče.

    Kdo zboli za sladkorno boleznijo?

    Ocenjujejo, da je na svetu okrog 285 milijonov sladkornih bolnikov, večina ima bolezen tipa 2, bolj so prizadete ženske kot moški. Razlog je verjetno v tem, da je sladkorna bolezen bolj pogosta v starejši dobi, ženske pa imajo v povprečju daljšo življenjsko dobo. Eden izmed razlogov za večjim zbolevanjem žensk je tudi v večji nagnjenosti za obolenjem različnih žlez (ščitnica, obščitnici, nadledvična žleza). Okvare žlez pa so lahko posledica hormonskega neravnovesja, kateremu so ženske bolj izpostavljene (menopavza, PMS). Znano je tudi, da so ženske v povprečju bolj izpostavljene stresu kot moški zaradi fizičnih kot tudi družbeno-kulturnih razlik na delovnem mestu.

    Sladkorna bolezen in kortizol kot eden izmed krivcev za nastanek bosta tudi v prihodnosti v porastu, saj se povprečna starost prebivalstva viša. Velik je tudi delež ljudi, ki se bolezni ne zavedajo – neodkriti bolniki.

    Kaj povzroči sladkorno bolezen?

    Razlogov za zmanjšanje izločanja inzulina je več, posameznika lahko naenkrat prizadene več kot le eden izmed možnih.

    • Genska komponenta: raziskave enojajčnih dvojčkov in družinskih dreves sladkornih bolnikov so pokazale, da je dednost pomemben faktor pri razvoju obeh tipov bolezni. Če ima eden od dvojčkov sladkorno bolezen tipa 1, je 50 – odstotna verjetnost, da bo zbolel tudi drugi dvojček. Verjetnost, da zboli otrok starša s sladkorno boleznijo tipa 1 za enako boleznijo, je 5 – odstotna.

    Če ima eden od enojajčnih dvojčkov sladkorno boleznijo tipa 2, je praktično gotovo, da bo zbolel tudi drugi dvojček.

    Težko je natančno napovedati, kdo bo podedoval bolezen. Tudi, če je zbolel ožji član vaše družine, to ne pomeni, da boste zboleli tudi vi. Nekatere osebe, ki podedujejo nagnjenost k sladkorni bolezni, nikoli ne zbolijo, kar kaže na to, da so pri razvoju sladkorne bolezni vpleteni še drugi dejavniki.

    • Okužbe: že nekaj časa je znano, da se sladkorna bolezen tipa 1 pri otrocih in mladostnikih pokaže v letnem času, ko je prisotnih veliko prehladov in kašlja.

    Obstajajo virusi, kot sta virus mumpsa in Coxsackie virus, ki so zmožni poškodovati trebušno slinavko in s tem povzročiti sladkorno bolezen. Zdravniki zelo redko povežejo začetek bolezni s specifično okužbo. Možna razlaga je, da je okužba sprožila nek proces, ki pa se pokaže šele nekaj let kasneje.

    • Okolje: pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2, je pogosto razlog za nastanek preveč kilogramov kot posledica neuravnotežene prehrane. Obstaja tesna povezava med telesno težo in razvojem sladkorne bolezni tipa 2. V zadnjem času se zvišuje število pretežkih ljudi, še posebej mladih, kar je delno krivo za povečano pojavnost bolezni.
    • Sekundarna sladkorna bolezen: pri nekaterih se sladkorna bolezen razvije zaradi neke druge bolezni trebušne slinavke. Vnetje trebušne slinavke (pankreatitis), na primer, uniči velik del žleze in s tem povzroči nastanek sladkorne bolezni. Pri bolnikih s hormonskimi boleznimi, kot sta Cushingov sindrom (nadledvična žleza proizvaja preveč hormonov) sta sladkorna bolezen in kortizol neposredno povezana. Poznan hormonska motenja je tudi akromegalija (telo proizvaja preveč rastnega hormona), pri čemer se sladkorna bolezen razvije kot stranski učinek njihove osnovne bolezni. Sladkorna bolezen je pogosta tudi pri prevelikem delovanju ščitnice.

    Sladkorna bolezen je lahko tudi rezultat poškodbe trebušne slinavke zaradi kroničnega uživanja velikih količin alkohola. Povečano tveganje za nastanek bolezni povezujejo tudi z dolgoročnim zdravljenjem s steroidi in beta – blokerji.

    • Stres: povezava sladkorna bolezen in kortizol ter stres je še precej neraziskana. Veliko ljudi povezuje pojav sladkorne bolezni z nekim stresnim dogodkom, nesrečo ali drugo boleznijo, vendar je neposredne povezave težko dokazati. Ena izmed možnih razlag za odkritje sladkorne bolezni v povezavi z stresom je ta, da gredo ljudje do svojega zdravnika zaradi stresnega dogodka, ta pa jim po naključju odkrije še sladkorno bolezen.

    Postavitev diagnoze

    Ljudje izvedo za svoje zdravstveno stanje na različne načine. V primeru tipa 2 je to večinoma s strani svojega osebnega zdravnika, bodisi ker imate določene ali pa vse prej navedene simptome (težave), bodisi pri rednem preventivnem pregledu.

    Nekaterim pregled pri osebnem zdravniku svetujejo očesni zdravniki (oftalmologi), saj pri pregledu oči opazijo zgodnje znake stanja, imenovanega diabetična retinopatija  – spremembe očesnih žil, ki se lahko pojavijo kot zaplet sladkorne bolezni.

    Če bodo vaši simptomi kazali na sladkorno bolezen, vam bo osebni zdravnik izmeril raven krvnega sladkorja (glikemijo) in opravil pregled krvi in urina.

    Avtor: Petra Okoren, dipl.inž.lab.biomed.

    Viri:

    Vas sladkorna bolezen in kortizol zanimata še bolj? Preberite še: