Urin je ultrafiltrat plazme in ga tvorijo ledvice. Od krvi se razlikuje po tem, da ne vsebuje krvnih celic (eritrocitov, levkocitov, trombocitov) in makromolekularnih snovi – beljakovin. Osnovna vloga ledvic je odstranjevanje presnovnih produktov (predvsem dušikovih spojin, odvečne količine vode, soli, toksinov) in zadrževanje oz. reabsorpcija organizmu potrebnih snovi (krvnih proteinov, glukoze, aminokislin, elektrolitov).

Kri se ultrafiltrira v glomerulih, nastane primarni urin, ki se koncentrira v tubulih (99% vode se reabsorbira, izmenjajo se nekateri ioni, izloči se amoniak) in kot sekundarni urin prehaja v mehur.

Osnovna urinska analiza ima pomembno vlogo pri odkrivanju motenj v deloavnju ledvic in sečnih poti.

Sestavine vsakega normalnega urina

  • neproteinske dušikove spojine (sečnina, sečna kislina, amoniak, kreatinin), elektroliti (natrijevi,    kalijevi, kalcijevi, magnezijevi ioni, kloridi, fosfati)
  • žolčno barvilo (urobilinogen),
  • nekateri encimi (α-amilaza),
  • pigmenti (urohrom),…

Včasih pa poleg snovi, ki so običajno prisotne, dokažemo tudi različne vitamine (A), laktozo pri ženskah v času laktacije, metilketone pri stradanju, fruktozo in pentozo pri zaužitju velikih količin sadja.

Kakšen je urin pri zdravih ljudeh?

 Urin zdravega človeka je običajno bister, slamnatorumene barve zaradi pigmenta urohrom. Ima značilen vonj po goveji juhi zaradi hlapne kisline v urinu.

Na barvo in vonj vplivajo prehrana, nekatera zdravila in bolezenska stanja (krvavitve, žolčna barvila, melanin).

Kako testiramo urin s pomočjo urinskih testov?

 Kvalitativna urinska kemijska preiskava temelji na kemiji trdnih nosilcev – testnih trakov (lističev). To so plastični trakovi, ki vsebujejo kemijsko reaktivna polja (reagente v suhi obliki). Na vsakem od teh polj se določa en analit. Ob stiku z urinom se reagenti raztipijo. Med analitom vzorca in raztopljenimi reagenti steče kemijska reakcija, pri kateri pride do obarvanja. Jakost obarvanja in spremembo barve ocenimo s prostim očesom ali izmerimo reflaktometrično (odboj svetlobnega od reakcijskega produkta na nosilcu).

Gostota urina

Relativna gostota urina je razmerje med gostoto urina in demineralizirane vode pri določeni temperaturi. Pri zdravih ljudeh se relativna gostota zelo spreminja in ima široko referenčno območje (1,005 do 1,040).

Beljakovine v urinu

Seč zdravega človeka vsebuje do 0,25 g beljakovin dnevno. Zvišano količino beljakovin v urinu imenujemo proteinurija. Poznamo različne vrste proteinurije:

  • renalne so posledica bolezni samih ledvic (nefritisa, nefroze, tuberkuloze ledvic),
  • prerenalne so posledica bolezni srca, krvnega obtoka in povišanega krvnega tlaka,
  • postrenalne proteinurije pa so posledica vnetja mehurja, sečil, prostete ter bolezni urogenitalnega trakta

Glukoza v urinu

Pojav glukoze v urinu imenujemo glukozurija. Nastane iz naslednjih vzrokov:

  • glukozurija zaradi povišane koncentracije glukoze v krvi (diabetes mellitus),
  • renalna glukozurija (zaradi znižanega ledvičnega praga),
  • alimentarna glukozurija (zaradi prekomernega uživanja glukoze)

Ketoni v urinu

Ketoni so normalni presnovni produkt maščob. Ko telesna presnova ni sposobna uporabiti ogljikove hidrate kot vir energije (zaradi pomanjkanja insulina ali premalo hrane), jih nadomesti, da razkroji maščobe. Ketonurija, kot pojav ketonskih spojin v urinu, je zato posledica sladkorne bolezni, stradanja, prekomernega bruhanja, nosečnosti ali večjih telesnih naporov.

Žolčna barvila v urinu

Bilirubin se izloča v urin pri poškodbah jeter, pri motenem odtoku žolča ter povečani razgradnji hemoglobina.

Urobilinogen nastaja v tankem črevesju iz bilirubina s pomočjo črevesne flore. Delno se izloča skozi debelo črevo v blato, delno pa pride po resorpciji s krvnim obtokom do ledvic in s tem v seč.

Nitriti v urinu

Nitriti so dušikove spojine, ki v urinu zdravega človeka niso prisotne. Nastanejo takrat, ko bakterije iz urinarnega trakta reducirajo prisotne nitrate v nitrite.

S testom dokazujemo bakterijske povzročitelje urinarnih infekcij, ki reducirajo nitrate v nitrite.

Presejalni test na prisotnost nitritov v urinu je eden najpomembnejših pokazateljev za infekcijo urinarnega trakta. Infekcija urinarnega trakta lahko zajame sečni mehur, ledvične čašice in tubule ali oboje.

Pri samem testu lahko prihaja do lažno negativnih rezultatov. Vzroki so: visoka relativna gostota urina, zvišana koncentracija glukoze, beljakovin in vitamina C in nekatera zdravila (antibiotiki).

Levkociti v urinu

Prisotnost levkocitov v urinu je znak vnetja. Pojavijo se pri infekcijah urogenitalnega trakta, ki so lahko mikrobnega ali nemikrobnega izvora.

Zvišano število levkocitov se pogosteje pojavlja pri ženskah, ne samo zaradi večje pogostosti infekcij urinarnega trakta, ampak tudi zaradi pogoste sekundarne kontaminacije urina z vaginalnim izcedkom.

Zdravnik diagnozo vnetja sečil postavi s pomočjo klinične slike, pregleda seča oz. urina in včasih urinokulture. V njem se ugotavlja prisotnost belih krvnih telesc (levkocitov) in bakterij, pa tudi število in vrsto mikroorganizmov ter občutljivost na antibiotike.

Kri v urinu

Hemoglobin se lahko nahaja v eritrocitih (hematurija) ali v raztopljeni obliki (hemoglobinurija).

Eritrociti (rdeče krvne celice) v citoplazmi vsebujejo približno 33 % hemoglobina. Normalno hemoglobin v urinu ni prisoten. V urinu se hemoglobin pojavlja pri eni izmed oblik slabokrvnosti.

Hematurija (pojav krvi v urinu) se pojavlja relativno pogosto, medtem ko je prava hemoglobinurija (pojav prostega hemoglobina v urinu) zelo redka.

Vzroki za hematurijo so: krvavitve iz katerega koli urinarnega trakta, sečni kamni, nekatera zdravila, motnje hemostaze. Lahko se pojavi tudi pri zdravih osebah, ki so podvržene velikim telesnim naporom (maratonci).

Vzroki za pojav hemoglobinurije so lahko: obsežne opekline, hude poškodbe mišičnega in krvožilnega tkiva, hemolitične anemije, nekatera zdravila, lahko tudi večji fizični napori.

PH urina

Zdravi ljudje izločajo šibko kisel do šibko alkalen urin, z razponom pH med 4,5 in 8,0.

Vrednost pH je odvisna od prehrane, presnove, različnih bolezni, nanjo pa vplivajo tudi zdravila in njihovi metaboliti.

V videoposnetku na našem You Tube kanalu preverite kako vnetje mehurja in ledvic prepoznate sami in kako ga prepoznamo v laboratoriju ter kako si lahko težave ublažimo sami. Vabljeni k ogledu!

Za več podobnih videoposnetkov obiščite naš You Tube kanal #mojLaboratorij!

Petra Okoren, dipl. ing. lab. biomed.

Morda vas zanima še