Testosteron v slini in testosteron v krvi je podnaslov naše manjše študije, ki smo jo zaključili v diagnostičnem laboratoriju Medicare PLUS junija letos (2017). Pri tem smo analizirali 45 vzorcev sline in 45 vzorcev krvi, ki so jih zbrali 3 prostovoljci. V tem članku predstavljamo testosteron in estradiol ter dobljene vrednosti.
O testosteronu
Ozadje testosterona: Testosteron v slini ali v krvi je smiselno meriti pri različnih stanjih tako pri moških kot tudi pri ženskah. Testosteron je namreč glavni moški hormon, ki se tvori v modih. Nekaj ga nastane tudi v nadledvični žlezi. Ker ima moški približno 10x višjo koncentracijo testosterona v krvi kot ženska, je neravnovesje testosterona pri moškemu izraženo z naslednjimi simptomi:
- zaostal razvoj ali pa prezgodnja puberteta pri fantih
- zmanjšana spolna sla
- erektilna disfunkcija
- neplodnost pri moških in ženskah
- tumor na modih
- tumor hipotalamusa
- pojav moških značilnosti pri ženskah in policistični jajčniki
Testosteron v slini in merjenje
V laboratoriju običajno merimo celoten testosteron (oznake: s-Testosteron, celokupni testosteron, vezani testosteron). Ta je sestavljen iz vezane in proste oblike. 95-99% celotnega testosterona predstavlja vezana oblika, ki je v krvi vezana na plazemske proteine (kot sta albumin in SHBG-sex hormone binding globulin). Preostal 1-5% pa predstavlja tako imenovani prosti testosteron (s-fT, free testosteron).
Da stvar še bolj zakompliciramo poznamo tudi biološko aktiven in biološko neaktiven testosteron. Slednji je vezan in ni aktiven (se ne more odcepiti od proteina in se zato ne more vezati na receptor celice in tam opravljati svoje naloge). Približno dve tretjini vezanega testosterona predstavlja vezava na SHBG ostalo je vezano na albumin. Testosteron vezan na SHBG je torej biološko neaktiven, je pa na drugi strani biološko aktiven prosti testosteron ter testosteron vezan na albumin (od te beljakovine se lahko po potrebi odcepi). Torej le biološko aktivni testosteron lahko opravlja funkcijo testosterona.
Ker v laboratoriju običajno merimo celoten testosteron, pri nekaterih pacientih obstaja možnost, da je koncentracija SHBG abnormalna, zato je bolj smiselno meriti prosti testosteron. Iz sline izmerimo prosti testosteron naj pa bi bilo v prihodnosti prosti testosteron možno meriti tudi iz krvi, zaenkrat pa ga preračunavamo glede na ocenjeno vrednost SHBG.
Pri nekaterih pacientih tako obstaja možnost, da se vrednosti med celokupnim testosteronom (iz krvi) in testosteronom iz sline, razlikujejo sicer pa naj bi bile vrednosti podobne (nizke, srednje, visoke).
Testosteron v slini in testosteron v krvi: primerjava
Pacienti nas velikokrat sprašujejo kaj je bolje izmeriti. Ali hormone v krvi ali v slini. Odgovor na to vprašanje naj poda zdravnik, saj se on odloči, katere vrednosti bodo izkazovale klinično sliko.
Že sedaj pa vemo, da hormoni v telesu nihajo. Koliko se spreminjajo pa nas je zanimalo v manjšem poizkusu, ki smo jo zaključili junija letos (2017). Pri tem smo tri preiskovance (moškega in dve ženski v reproduktivnem obdobju) prosili, da vsak drug dan oddajo vzorec sline in krvi. Kri in slina sta bila vzorčena ob 10 uri dopoldne.
Ženski prostovoljki naj bi v reproduktivnem obdobju izkazovali značilno sliko za estradiol in progesteron, pri moškem, pa naj bi bilo nihanje manjše. Poleg vzorčenja pa so preiskovanci beležili tudi počutje po parametrih, ki jih najbolj povezujemo z nihanjem hormonov. Rezultate za preiskovanki bomo predstavili v drugem prispevku.
Pri prvem preiskovancu smo za testosteron dobili naslednje vrednosti:
Celoten testosteron: 14,6 nmol/L (povprečna serumska vrednost) pri čemer znaša najvišja izmerjena vrednost 17,8 nmol/L in najnižja 9,8 nmol/L. Referenčno območje za preiskovanca je od 8,6 – 29,0 nmol/L.
Prosti testosteron slina: 170,2 pmol/L (povprečna koncentracija prostega testosterona v slini) pri čemer znaša najvišja izmerjena vrednost 248 pmol/L in najnižja 105 pmol/L. Referenčno območje za preiskovanca je od 110,3 – 348 pmol/L.
Iz grafa jasno vidimo, da se koncentracije spreminjajo podobno v slini kot tudi v serumu.
Pri drugi preiskovanki smo za testosteron dobili naslednje vrednosti:
Celoten testosteron: 0,58 nmol/L (povprečna serumska vrednost) pri čemer znaša najvišja izmerjena vrednost 0,86 nmol/L in najnižja 0,39 nmol/L. Referenčno območje za preiskovanko je od 0,3 – 1,7 nmol/L.
Prosti testosteron slina: 95,3 pmol/L (povprečna koncentracija prostega testosterona v slini) pri čemer znaša najvišja izmerjena vrednost 211 pmol/L in najnižja 51,4 pmol/L. Referenčno območje za preiskovanko je od 18,4- 170 pmol/L.
Pri drugi preiskovanki se serumska koncentracija in koncentracija testosterona v slini gibata podobno. Sta pa neznačilna 2 porasta koncentracije testosterona v slini, ki sta lahko posledica prisotnosti krvi v slini.
Pri tretji preiskovanki smo za testosteron dobili naslednje vrednosti:
Celoten testosteron: 0,40 nmol/L (povprečna serumska vrednost) pri čemer znaša najvišja izmerjena vrednost 0,59 nmol/L in najnižja 0,24 nmol/L. Referenčno območje za preiskovanko je od 0,3 – 1,7 nmol/L.
Prosti testosteron slina: 36,8 pmol/L (povprečna koncentracija prostega testosterona v slini) pri čemer znaša najvišja izmerjena vrednost 40,2 pmol/L in najnižja 20,3 pmol/L. Referenčno območje za preiskovanko je od 18,4- 170 pmol/L.
Pri tretji preiskovanki se serumska koncentracija in koncentracija testosterona v slini gibata podobno. Vrednosti za testosteron se nahajajo na spodnjem območju pričakovanih vrednosti tako za testosteron v krvi kot testosteron v slini.
Iz zgornjih grafov lahko na podlagi analiziranih vzorcev ugotovimo, da testosteron od vseh treh (testosteron, estradiol, progesteron) najmanj niha in je zato vseeno iz kje merimo njegove koncentracije.
Estradiol v slini in merjenje
Ozadje Estradiola: Če je Testosteron glavni moški, potem je estradiol glavni ženski hormon. Vendar pa to ne pomeni, da je estradiol manj pomemben. Tudi za estradiol imamo določene referenčne vrednosti, znotraj katerih naj bi se nahajal zdrav posameznik. Estradiola ima moški manj kot ženska, vrednost pa se v krvi tudi manj spreminja (pri ženskah je nihanje estradiola značilno v mesečnem ciklu). Estradiol pri moških nastaja iz testosterona, predvsem pa je pri moških odgovoren za zdravo spolno slo, gibljivost semenčič, previsoke vrednosti pa se lahko posledica hormonskega neravnovesja pri testosteronu in ginekomastija (pojav ženskih značilnosti pri moškem). Pri ženskah estradiol nastaja v jajčnikih.
Estradiol test zdravnik običajno naroči če so opazni naslednji simptomi:
- zaostanek pubertete pri fantih
- pojav prsi pri moških (ginekomastija)
- neravnovesje hormonov – prenizek testosteron in visok estradiol
- sum na hormonsko pogojene tumorje.
Podobno kot je bilo omenjeno pri testosteronu v laboratoriju običajno merimo celokupni estradiol. Je pa tu potrebno poudariti, da je estradiol del estrogenov, in zato ne merimo estrogena. Če želimo meriti estrogen je potrebno izmeriti še estriol in estron (druge dve oblike hormona), vendar pa se za to možnost zdravniki redko odločajo. Več o estrogenih pa tukaj.
Kot pri testosteronu smo tudi estradiol merili iz krvi in sline. 3 preiskovanci so vsak oddali 15 vzorcev krvi in 15 vzorcev sline.
Estradiol v slini vs krvi rezultati:
Pri prvem preiskovancu smo pri estradiolu dobili naslednje vrednosti:
Celoten estradiol: 52,9 nmol/L (povprečna serumska vrednost) pri čemer znaša najvišja izmerjena vrednost 81 nmol/L in najnižja 24,9 nmol/L. Referenčno območje za preiskovanca je od 94,8 – 223 nmol/L.
Prosti estradiol slina: 14,6 pmol/L (povprečna koncentracija prostega testosterona v slini) pri čemer znaša najvišja izmerjena vrednost 9,1 pmol/L in najnižja 23,7 pmol/L. Referenčno območje za preiskovanca je od 2,3 – 10,4 pmol/L.
Iz grafa jasno vidimo, da se koncentracije precej spreminjajo. Zanimivo pa je, da so vrednosti pri preiskovancu v krvi za estradiol klinično značilno nizke, medtem ko je prosta vrednost estradiola v slini zvišana oziroma se giblje po zgornji meji.
Pri obeh preiskovankah gre za osebi v rodni dobi, zato se koncentracije estradiola tako v slini kot v krvi značilno spreminjajo. Od 1. do približno 9. dne je koncentracija v krvi in slini nižja, nato pa močno naraste in se dvigne tudi za 50x od vrednosti prve tretjine ciklusa. Po ovulaciji vrednost pade, nato pa v zadnji tretjini (lutealni fazi) zopet naraste in vztraja do krvavitve. Estradiol v krvi lahko uporabljamo za določanje normalnega ciklusa. Dobimo pa najvišje vrednosti oziroma tiste, ki nas zanimajo v 20. do 25. dnevu ciklusa.
Zanimivo je, da se koncentracija v krvi spreminja precej bolj kot v slini, kjer dobimo povprečno vrednost.
Iz zgornjih primerjav lahko vidimo, da obstajajo določene omejitve pri merjenju, saj hormoni značilno nihajo. Pri ženski populaciji v normalnem ciklusu naraščata estrogen/estradiol (ta ima dva vrha) in progesteron, medtem ko se testosteron manj spreminja. Pri moških to nihanje ni tako izrazito, vendar je kljub temu prisotno.
Testosteron v slini in vpliv na počutje
Preiskovanci so morali pri vzorčenju sline in krvi tudi opisati njihovo trenutno počutje. Zanima nas namreč kako nihanje hormonov vpliva na počutje. Vpliv pred menstrualnega ciklusa smo že opisovali v drugem članku, vpliv hormonov na počutje bo z vidika dveh preiskovank predstavljen drugič. V tem prispevku pa se osredotočimo na vpliv hormonov pri moškemu preiskovancu.
Ker ima preiskovanec normalne serumske koncentracije za testosteron, progesteron in estradiol kot tudi normalne koncentracije za te testosteron v slini, težko govorimo o kakšnem patološkem stanju.
Preiskovanec sicer ima nižjo koncentracijo serumskega estradiola, vendar pa je ta verjetno posledica intenzivne fizične vadbe. Estradiol je pri moškem prisoten v manjši količini in nastaja iz testosterona, zato tekmujeta med seboj, za prosta vezavna mesta. Koncentracija estradiola je povezana tudi z nivojem lipidov (holesterola).
Zanimivo je, da ima lahko preiskovanec zaradi nizkega holesterola, nižjo koncentracijo estradiola velja pa tudi obratno (ta se v primeru visoke koncentracije rad “nabira v obliki maščobnih oblog”).
Preiskovanec je torej opisoval svoje počutje na čas vzorčenja (to je ob 10 uri). Zanimalo nas je kako je spal, ali je imel jutranjo erekcijo, kakšna je bila motivacija za delo, kakšno je bilo splošno počutje (v smislu fizične moči). To naj bi bili v grobem simptomi nizkega/visokega testosterona. Preiskovanec je vprašanja označeval z minus, plus in plus plus.
Najboljše počutje gre pričakovati v viških testosterona – v našem primeru je to 7.6.2017 in 26.06.2017. V teh dnevih so bili pri vseh vprašanjih 2 plusa. Vendar na drugi strani je preiskovanec opazil pri teh dveh dneh še mozolje in pa raztresenost.
Na drugi strani smo dobili nasprotne odgovore pri nizkem testosteronu. Na primer 12.6.2017 in 30.06.2017 sta rezultirala v slabšem spancu, brez jutranje erekcije, manjšo pripravljenost za delo in slabše splošno počutje.
In kako je z estradiolom? Preiskovanec kot omenjeno izkazuje nizke vrednosti, ki se precej spreminjajo. Ko pada testosteron pada tudi estradiol in obratno. Simptomi pomanjkanja estradiola so podobni simptomom pomanjkanja testosterona. Res pa je, da je nizek estradiol značilen za športnike in ljudi z nizkim deležem telesne maščobe. Literatura tudi več omenja visok estrogen/estradiol pri moških kot eno izmed hormonskih motenj. Kakšno vlogo ima estradiol pri moškem pa je predstavljeno tudi v spodnji infografiki.
Za konec o hormonih
Kot smo videli lahko merimo testosteron v slini ali v krvi in bi morali dobiti podobne vrednosti. Prav tako smo ugotovili, da hormon lahko niha v času in posledično vpliva na razpoloženje. Še bolj kot testosteron niha estradiol tako pri ženskah, kot pri moških. Pri ženskah nihanje estrogena/estradiola povzroča predmenstrualni sindrom (PMS), medtem ko nihanje pri moškem še ni točno raziskano.
V kolikor tudi vi pri sebi opazite simptome pomanjkanja/viška katerega izmed hormonov omenjenih v tem prispevku, lahko trpite za hormonskim neravnovesjem. V tem primeru, vam svetujemo, da se o smiselnosti testiranja hormonov posvetujete z osebnim zdravnikom ali ginekologom/urologom. Nekaj dodatnih informacij o testiranju hormonov pa najdete tudi na naši spletni strani.
Avtor: Aleš Koščak