Vpliv hormonov na počutje in vpliv kemikalij na hormone

Vpliv hormonov na počutje smo že večkrat opisovali. Hormoni so namreč celični glasniki oz snov, ki sporoči celici, kako naj se odzove na neko situacijo. Ker imamo v telesu mnogo različnih hormonov je tudi vpliv hormonov na počutje zelo različen. Brez nekaterih hormonov ne bi mogli živeti (npr hormoni, ki uravnavajo delovanje ščitnice), medtem ko so drugi sicer pomembni, vendar bolj kot na telo vplivajo na naše počutje (spolni hormoni, stresni hormon kortizol, melatonin idr)

Za naše zdravje je tako ključnega pomena hormonsko ravnovesje. To pomeni, da je hormon v telesu na voljo takrat, ko ga le ta potrebuje, v količini ki je potrebna. Naše telo te procese običajno uravnava samodejno. Je pa to uravnavanje hormonov oslabljeno, takrat ko se slabše počutimo, ko je imunski sistem oslabljen, ko se nezdravo prehranjujemo, ko se premalo gibamo, se izpostavljamo stresu itd. To pa predstavlja šele en vidik.

Drug vidik je razporeditev hormonov v telesu. Hormoni so v krvi večinoma v vezani obliki (pritrjeni na beljakovine) in so zato neaktivni oziroma je njihovo delovanje zelo šibko. Na drugi strani je prostih hormonov zelo malo (med 1 in 5% glede na celotno vrednost) glede na celotno vrednost. Ključno vlogo pri hormonih tako igrajo tudi prenašalne molekule in pa receptorske enote na celici (mesto kjer hormon opravlja svojo nalogo).

Tako pridemo do ugotovitve, da je doseganje hormonskega ravnovesja kompleksna naloga. Ker pa je vpliv hormonov na počutje pri vsakem posamezniku različen je pomembno, da poznamo tudi kako posamezne kemikalije vplivajo na naše telo. S poznavanjem, izogibanjem sintetičnih kemikalij lahko krepko pripomoremo k izboljšanju svojega hormonalnega sistema in poskrbimo da je vpliv hormonov na počutje pozitiven.

Sintetične kemikalije, ki vplivajo na hormone

V zadnjih desetletjih smo na tem planetu ustvarili več kot 100.000 sintetičnih kemikalij, ki prej v takšni obliki niso obstajale. Te naj bi našo hrano naredile bolj varno, naše zdravje boljše, naše okolje manj nevarno in življenje na sploh bolj udobno. Pa je res tako?

Pojav bolezni ščitnice, zlasti raka ščitnice in avtoimunskih ščitničnih obolenj, v svetu močno narašča, dokazov za to, da določene kemikalije povzročajo razvojno – nevrološke poškodbe in moteno delovanje ščitnice, pa je čedalje več.

Bisfenol A (BPA)

Bisfenol A je že več kot 80 let znan kot hormonski motilec, saj oponaša ženski hormon estrogen. Estrogen ima različne naloge. Med drugim je glavni krivec za pojav menopavze, ima pa tudi nujne naloge, ki skrbijo za redne periode pri ženski (vse naloge estrogena). Iz tega razloga obstaja utemeljen sum, da je eden izmed možnih vzrokov za neplodnost. Zelo verjetno je, da moti tudi delovanje ščitnice.

Bisfenol A se nahaja v plastenkah, stekleničkah za dojenčke in plastičnem jedilnem priboru, igračah, plastičnih posodah za shranjevanje, hišni elektroniki in notranjih premazih skoraj vseh pločevink. V zadnjem času je na policah vse več izdelkov »brez BPA«, vendar pa je najbolje, da uporabljamo posode za shranjevanje vode in hrane ter pribor in igrače iz materialov, kot so steklo, jeklo, les in glina, saj se lahko le tako izognemo ne samo škodljivemu BPA, temveč tudi vsej ostali plastiki, ki ne škoduje zgolj nam, temveč tudi okolju.

Policiklične mošusne spojine

Policiklične mošusne spojine so zelo pogosta sestavina umetnih dišav. Te se kopičijo v človeškem maščobnem tkivu. Novejši poskusi pa so pokazali, da so škodljive za jetra. Jetra so za naše telo zelo pomembna, saj preko jeter poteka večina prebave v telesu. Ker se prav v jetrih ustvarja večji del aktivne oblike ščitničnih hormonov, je zelo pomembno zmanjšati obremenitev jeter z vdihavanjem umetnih vonjav. Pravilno delovanje jeter lahko preverimo tako da opravimo jetrni test, s pomočjo katerega izmerimo jetrne encime in druge pomembne parametre.

Sporni UV filtri

UV filtre najdemo v kremah za sončenje ali kremah za nego kože, ki imajo tudi nalogo zaščite pred UV žarki. Zelo pomembno je, da pazljivo beremo sestavo krem in se izdelkom, ki vsebujejo navedene filtre, izognemo, če je le mogoče. Nekaj primerov: 4-MBC (ang. 4-Methyl-Benzyli-Dencamphor) oziroma MBC, OMC (ang. Octyl-Methoxycinnamate), oksibenzon (ang. Oxybenzone, Benzophenone-3), HMS in OD-PABA (ang. Octyl-Dimethyl-Para-Amino Benzoic Acid) posnema negativen vpliv hormonov na počutje. Skozi kožo vstopajo v človeško telo in se dokazano nahajajo v materinem mleku.

Ftalati

Ftalati so prav tako hormonski motilci, ki se nahajajo v skoraj vseh konvencionalnih kozmetičnih sredstvih, kot so mila, šamponi, kreme, deodoranti z dišavami, izdelki za nego po sončenju, parfumi in še bi lahko naštevali. V študiji, ki so jo izvedli v EWG (Enviromental Working Group), so ftalate našli v 75 % od 7.500 testiranih kozmetičnih izdelkov. Najbolj pogosto jih proizvajalci skrijejo pod izrazom »dišava« oz. »parfum«, saj jim sestave spojin, ki jih uporabijo za svojo dišavo, ni treba razkriti – gre za poslovno skrivnost.

Vse več študij potrjuje vpliv ftalatov na hormonalni sistem in reproduktivne organe, posredno pa tudi vpliv na ščitnične hormone. 

Pesticidi kot hormonski motilci

Za veliko pesticidov je danes znano, da so endokrini motilci, kar pomeni, da motijo tako tvorbo hormonov kot tudi vpliv hormonov na počutje zaradi zmanjšanja njihovega sproščanja, transporta in opravljanja njihovih osnovnih funkcij v telesu. Veliko teh kemikalij je po strukturi podobnih ščitničnim hormonom, zato se vežejo na ščitnične receptorje in vplivajo na hormonsko signalizacijo.

Organokloridi so po vsem svetu zelo razširjeni pesticidi, ki veljajo za ene najbolj učinkovitih zatiralcev žuželk. Zraven tega, da se lahko v zemlji ohranijo celo desetletja, so hkrati tudi izredno strupeni in kumulativni, kar pomeni, da se njihov škodljiv učinek pojavi šele po tem, ko se v organizmu kopičijo daljše časovno obdobje. Z živili, kot so sadje, zelenjava, žita ter masti in olja, preidejo v toplokrvne organizme, kjer se nabirajo v njihovih maščobnih tkivih. Ker se s pesticidi okužen prah prenaša po zraku, se lahko znajde tudi na površinah, ki so od kraja njihove prvotne uporabe zelo oddaljene.

Mnoge raziskave so že pokazale, da pesticidi lahko zmotijo endokrine žleze in s tem vplivajo tudi na spremembe v hormonalnem stanju. Poleg tega lahko kronična izpostavljenost nekaterim organoklorovim spojinam poveča tveganje za razvoj diabetesa tipa II in bolezni ščitnice.

Triklosan je še eden izmed pesticidov, ki pa se v glavnem uporablja kot konzervans v kozmetičnih in gospodinjskih izdelkih. Najdemo ga v nekaterih rdečilih za ustnice, konvencionalnih zobnih kremah, deodorantih in čistilih. Njegovi škodljivi učinki na zdravje ljudi so že dolgo znani. Med drugim vpliva tudi na ščitnične receptorje, vendar pa je njegov vpliv tako kompleksen, da ga še ne morejo povsem razvozlati in bodo za to potrebne nadaljnje študije.

Atrazin

Organski herbicid atrazin je hormonski motilec, ki znižuje raven ščitničnih hormonov ter povečuje število prezgodnjih porodov in obolevnost za želodčnim rakom. Prav tako blokira vezavo moškega spolnega hormona testosterona, torej je tudi androgeni blokator.

Nonifenol in ftalati

Tveganja pri uživanju vode prihajajo tudi iz plastenk. V proizvodnji plastične embalaže so pogosto uporabljeni nonifenol in ftalati. Te kemikalije sodijo med 66 najnevarnejših. Koncentracije nevarnih snovi v plastenkah se povečujejo, če je voda v njih dlje časa ter če jih shranjujemo na soncu in svetlobi. Zato je bolje vodo filtrirati, na pot vzeti filtrirne vrče ali kupovati vodo v steklenicah.

Kako teflon vpliva na hormone?

Perfluorirane kemikalije (PFC) so odporne na kislino, maščobo, vodo, vročino in ostale dejavnike ter so v uporabi že od petdesetih let prejšnjega stoletja. Danes jih s pridom uporabljajo za izdelavo nepremočljivih preprog, prevlek za sedežne garniture in ostalo pohištvo ter izdelavo nepremočljive obleke in obutve. Najdemo jih celo v nekaterih kozmetičnih izdelkih, kot so zobne nitke, razni vlažilci in ličila. Najbolj pa jih poznamo kot »teflonske kemikalije«, iz katerih delajo premaze proti prijemanju za ponve in ostalo posodo.

Dr. Kurunthachalam Kannan, okoljski toksikolog, je mnenja, da začne obloga spuščati toksične pline pri 260 stopinjah Celzija. Težava nastane zaradi tega, ker pri normalnem segrevanju ponev doseže to temperaturo že po treh minutah.

Najbolj sporna snov se imenuje C8 ali PFOA (perfluorooktanojska kislina), ki dokazano škoduje hipofizi in se kot toksična snov nalaga v ledvicah, jetrih, možganih, timusu,…

Ker je uporaba izdelkov iz kemikalij PFC tako razširjena, se je skupina tajvanskih znanstvenikov lotila triletnega proučevanja morebitnega vpliva PFC na delovanje ščitnice med splošnim prebivalstvom v ZDA. Izbrali so 1.181 oseb, starejših od 20 let, in ugotovili, da so višje vrednosti perfluoriranih kemikalij v posameznikih vplivale na njihove vrednosti ščitničnih hormonov T3, T4 in prostega T4 ter s tem povečale tveganje za razvoj bolezni ščitnice.

Težke kovine

V toksikološkem pomenu se besedna zveza težke kovine uporablja za vse kovine, ki delujejo toksično v našem telesu in okolju. Zato se mednje uvršča tudi aluminij, ki sicer pogosto ne sodi med težke kovine.

Klasične težke kovine so baker, nikelj, svinec, živo srebro, kadmij,… Njihova škodljivost  je posledica pojava, da njihovi ioni nadomeščajo ione drugih kovin, ki tvorijo aktivna mesta encimov v organizmih. Zato ti encimi prenehajo delovati, s čimer je moteno normalno delovanje celice in vseh sistemov, v katere je vpeta. Ob tem težke kovine v celicah zasedejo pomembna mesta in tako iz njih izrivajo druge pomembne elemente, brez katerih celica ne more normalno delovati. S tem sprožajo težave v delovanju celice in sčasoma povzročijo degenerativne spremembe ali propad celic. Zaviranje receptorskih mest občutimo podobno kot negativen vpliv hormonov na počutje.

V Sloveniji se kot glavne težke kovine v okolju najbolj pogosto pojavljajo živo srebro (Hg), svinec (Pb) in kadmij (Cd). V naša telesa prihajajo s pomočjo rastlin ali uživanja rib, mesa, mleka in jajc živali, ki so obremenjene s težkimi kovinami. V telo prihajajo tudi neposredno, z vdihovanjem s težkimi kovinami bogatih prašnih delcev.

V sodobnem svetu je vse večja tudi obremenitev z aluminijem (Al), kar pripisujejo vse širši uporabi aluminija v embalaži hrane (pločevinke, alu folije, alu pakiranja).  Aluminij je v široki uporabi kot sredstvo proti strjevanju soli, je tudi sestavina konvencionalnega pecilnega praška, najdemo ga tudi v moki, nekaterih sirih in v vseh industrijskih izdelkih, ki vsebujejo kaj od navedenega. Aluminij je pogost tudi v mnogih pesticidih in cepivih.

Vpliv živega srebra na ščitnico

Naše okolje je zaradi industrije vse bolj onesnaženo z anorgansko obliko živega srebra (Hg), ki ga mikroorganizmi v prsti, zraku in vodi spremenijo v še nevarnejšo metilno obliko (MeHg). Metilno živo srebro je že desetletja znano kot zelo toksično, saj prizadene predvsem imunski in živčni sistem, povzroča staranje genskega materiala in encimskega sistema.

Glavni vir okužbe z metilnim živim srebrom pri splošnem prebivalstvu je danes uživanje okuženih rib in morskih sadežev, vendar pa v zadnjem času vse več študij potrjuje visoke vrednosti metilnega živega srebra v žitih. Ena takšnih študij (Int. J. Environ. Res. Public Health, 2010 Jun, 7(6): 2666-2691) je pokazala, da je na Kitajskem – zraven rib – glavni vir, s pomočjo katerega ljudje zaužijejo večje količine metilnega živega srebra, prav riž, pridelan na območjih, ki so onesnažena z živim srebrom. To pri narodih, ki pojedo veliko riža, postaja vse resnejša zdravstvena težava.

Slovaški znanstveniki so v nedavni študiji potrdili, da lahko že izpostavljenost majhnim količinam živega srebra vpliva na stanje ščitničnih hormonov mater in njihovih otrok pred in po rojstvu. Testirali so 75 parov mater in otrok ter odkrili, da je imelo živo srebro, izmerjeno v krvi mater, pomemben vpliv na vrednosti TSH njihovih otrok, izpostavljenost metilnemu živemu srebru pa je še posebej znižala vrednost hormona T3 pri materah, ki so rodile deklice. Zanimivo je tudi, da so pri vseh materah, ki so imele amalgamske zalivke, v krvi izmerili nižje vrednosti T4 in prostega T4.

To lahko vzamemo kot resno opozorilo, da težke kovine, kot je živo srebro, še kako vplivajo na zdravje ne samo naše ščitnice, temveč tudi ščitnice naših otrok.

Petra Okoren, dipl.inž.lab.biomed.

Kateri so najpogostejši hormonski motilci, si lahko ogledate tudi na našem You Tube kanalu.

Vas vpliv hormonov na počutje zanima še bolj? Vabljeni k branju:

• Hormonsko neravnovesje
• Moška menopavza andropavza
• Težave v menopavzi
• Normalno delovanje ščitnice in bolezni ščitnice
• Testiranje hormonov iz sline

Viri:

1. Lončar S., Rožanc K., Dolinar A. Uravnajte ščitnico in rešili boste 100 težav hkrati. Ljubljana: Jasno in glasno d.o.o., 2013.