Ledvice so parni organ fižolaste oblike, ki ležijo za potrebušnico ob hrbtenici. Obdane so z dvema slojema maščevja, ki ščitita organ pred mehaničnimi vplivi. Desna ledvica je tik pod jetri, leva pa pod trebušno prepono ob vranici. Nad vsako od obeh ledvic leži nadledvična žleza, žleza z notranjim izločanjem. Osnovna strukturna in funkcijska enota ledvic je nefron, v vsaki ledvici jih je 800 000 do 1 200 000. Nefron je sestavljen iz ledvičnega telesca (glomerula) in kanalčka (tubula). Glomerul pa je prepleten s tankimi krvnimi žilicami (kapilarami). Zdravje ledvic je zelo pomembno, saj ledvice odstranjujejo škodljive snovi.

Ledvice iz telesa odstranjujejo škodljive snovi, ki nastanejo pri presnovi beljakovin, in odvečno tekočino. Vsak dan se v ledvicah prečisti 180 litrov krvi, izloči pa se 1,5 do 2 litra seča in z njim škodljivi presnovki. Ledvice v telesu opravljajo vrsto pomembnih nalog. Najpomembnejše so uravnavanje krvnega tlaka, števila rdečih krvnih telesc ter vzdrževanje ustreznega kislo – bazičnega ravnovesja v krvi in ravnovesja elektrolitov (kalija, fosfata, natrija, kalcija, magnezija,…).

V ledvicah nastajajo tudi pomembni hormoni:

  • Renin, ki vpliva na krčenje žilnih sten in uravnava krvni tlak,
  • Eritropoetin, ki pospešuje nastajanje rdečih krvnih celic v kostnem mozgu,
  • In aktivna oblika vitamina D, ki je nujen za uravnavanje ravnovesja kalcija in fosforja ter posledično zdrave kosti.

Vsaka od obeh ledvic deluje samostojno. Odstranitev ene ledvice ne moti funkcionalnost druge.

Ledvice in zvišan krvni tlak

Povezava med zvišanim krvnim tlakom in boleznimi ledvic je že dolgo znana. Dolgotrajno zvišan krvni tlak lahko okvari ledvice, ledvične bolezni pa pogosto povzročijo zvišan krvni tlak.

Zvišan krvni tlak je najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na hitrejše napredovanje kronične ledvične bolezni. Nekatere kronične ledvične bolezni lahko povzročijo končno ledvično odpoved. Takrat je potrebno čiščenje krvi z umetno ledvico (hemodializo), trebušno dializo (peritonealno dializo) ali pa presaditev ledvice, sicer bolnik zaradi zastrupitve telesa (uremije) umre v zelo kratkem času.

Kronična ledvična bolezen

Najpogostejši vzroki kronične ledvične bolezni so sladkorna bolezen, nezdravljena ali slabo zdravljena arterijska hipertenzija in glomerulonefritisi. Glomerulonefritisi so skupina ledvičnih bolezni, pri katerih so okvarjena predvsem ledvična telesca, torej del ledvic, kjer se kri filtrira. Tveganje za ledvično bolezen je največje pri starejših, bolnikih s sladkorno boleznijo, moških, bolnikih z zvišanim krvnim tlakom in osebah, ki so imele ledvično bolezen v družini (starši, bratje in sestre).

Znaki, ki opozarjajo na ledvično bolezen

  • Otekanje okrog oči, otekanje obraza in nog,
  • rjav in krvav seč,
  • zvišan krvni tlak,
  • ledvena bolečina, ki ni povezana s telesno aktivnostjo
  • pogosto odvajanje seča, predvsem ponoči, ali zmanjšano odvajanje seča, ki ni sorazmerno s popito tekočino,
  • pekoč, dražeč občutek ali bolečina med odvajanjem seča.

Osnovni laboratorijski izvidi, ki kažejo na ledvično bolezen

Za oceno ledvičnega delovanja izmerimo koncentracijo serumskega kreatinina. Zvišana koncentracija je lahko znak za resno kronično ledvično odpoved.

Prvi znak okvare ledvic je povišana vsebnost proteinov.

V seču opozarjajo na ledvično okvaro rdeče krvničke (eritrociti) in beljakovine. Ledvice delujejo kot filter in ne prepuščajo beljakovin v seč. Večje kot je izločanje beljakovin, hujša je okvara in ledvično delovanje se hitreje slabša. Pri večji količini beljakovin se seč močno peni.

Rak ledvic

V Sloveniji odkrijejo letno okrog 300 primerov raka ledvic, približno polovica primerov je v času diagnoze že v napredovali oziroma razsejani fazi. Rak ledvic prizadene večinoma starejšo populacijo, pojavnost je največja med 50. In 70. letom življenja, pogosteje pa za tem rakom zbolevajo moški.

Vzroka za nastanek raka ledvic ni znan, obstaja pa več dejavnikov, ki lahko povečajo tveganje za razvoj bolezni. Moški zbolevajo dvakrat pogosteje.

Dejavniki tveganja so tudi kajenje, čezmerna telesna teža, arterijska hipertenzija in pogosta uporaba nesteroidnih analgetikov, kronične bolezni ledvic in dolgotrajna izpostavljenost azbestu, težkim kovinam in organskim topilom.

Redko je bolezen tudi dedno pogojena (sindrom Hippel – Lindau).

Kako lahko pomagate ohraniti zdravje ledvic

  • prehranjujte se zdravo (čim več sadja in zelenjave, malo mesa, zmanjšajte soljenje hrane, namesto živalskih maščob uporabljajte oljčno olje in zmerno omejite beljakovine),
  • pijte dovolj tekočine (najboljša tekočina je voda, izogibajte se pretiranemu pitju mineralnih vod, pijač, ki vsebujejo ogljikov dioksid, sokov z dodanim sladkorjem in pretiranemu pitju alkoholnih pijač),
  • prenehajte kaditi,
  • poskrbite za dovolj telesne aktivnosti (vsak dan ali vsaj trikrat na teden od pol ure do eno uro).

V videoposnetku na našem You Tube kanalu preverite 8 nasvetov za zdrave ledvice.

Za več podobnih videoposnetkov obiščite naš You Tube kanal #mojLaboratorij!

Avtor članka: Petra Okoren ing. lab. biomedicine

Viri:

  • Onkologija – ledvice
  • www.ezdravje.com/srce-in-zilje/visok-krvni-tlak/ledvice-in-zvisan-krvni-tlak/?s=vse
  • www.revijavita.com/index.php?stevilkavita=39&naslovclanek=Krvni_tlak_in_ledvi%C4%8Dna_bolezen
  • http://sl.wikipedia.org/wiki/Se%C4%8Dila

Vas zdravje ledvic zanima bolj podrobno? Preverite še: