Nihče ni povsem odporen proti stresu. Stres zadeva prav vsakogar, saj je pomemben in bistven del našega življenja. Nastaja kot neizogibna posledica naših odnosov z nenehno spreminjajočim se okoljem, ki se mu moramo prilagajati. Zaradi stresa smo stalno na preži, kar nam omogoča preživetje.

Kaj je stres?

Stres je neskladje med dojemanjem zahtev na eni strani in sposobnosti za obvladanje zahtev na drugi strani. Razmerje med dojemanjem zahtev in oceno sposobnosti za kljubovanje pritiskom odločilno vpliva na doživljanje stresa – škodljivega ali prijaznega.

Za večino ljudi pomeni stres nekaj slabega. Vtisnil se jim je v spomin kot grenka izkušnja, ki jih je pretresla zaradi pretirane ali premajhne obremenjenosti, naveličanosti, zdolgočasenosti ali vztrajanja v položaju, ki ga niso povsem nadzorovali in obvladali. Ali pa so jim grenile težave v zakonu, izguba ljubljene osebe, finančni problemi in prevladujoč občutek spodletelosti. Ti ljudje so se v resnici spominjali stiske ali negativnega stresa, ki ga lahko imenujemo tudi ŠKODLJIVI STRES. Če takemu stresu pustimo prosto pot, lahko povzroči upad učinkovitosti, zmogljivosti in nastanek bolezni. Škodljivi stres je tudi vzrok glavobolov, prebavnih motenj, pogostih prehladov, bolečin v vratu in hrbtu ter skaljenih medčloveških odnosov. Škodljivi stres lahko zelo hitro pokaže svojo najhujšo plat, ki lahko povzroči telesno oslabelost ali celo smrt kot posledico srčnega infarkta, raka, anksioznosti, depresije ali živčnega zloma.

Po drugi strani pa je zelo presenetljivo, da ljudje opisujejo stres tudi kot prijetno, vznemirljivo, spodbudno in navdušujoče občutje. V takšnem stanju se počutijo sposobne obvladati zahteve in se celo namerno pustijo izzivati, saj zaupajo vase in so prepričani, da bodo kos vsem oviram. Takšen stres imenujemo pozitivni ali PRIJAZNI STRES. Kadar nas prevzame dobra plat stresa, si želimo novih izzivov in zanimivih nalog, radi bi pustili prosto pot ustvarjalnosti, zastavljene cilje zlahka dosegamo in tekmovanje se prelevi v čisto veselje. Stres začne delovati nam v prid na vseh življenjskih področjih.

Stresni hormon

Ukazi, s katerimi možgani vplivajo na delovanje organov, lahko potujejo tudi s pomočjo hormonov, ki nastaja v žlezah z notranjim izločanjem. Hormoni potujejo po krvnem obtoku in imajo zato dostop v vse organe. Vsak hormon prenaša posebno sporočilo, ki ga organ razume in razbere kot navodilo za spremembo delovanja.

Za razumevanje stresne reakcije sta najpomembnejši nadledvična žleza in hipofiza (možganski privesek). Nadledvična žleza, ki leži na gornjem polu ledvic, med stresno reakcijo sprošča več hormonov (ker so ledvica parni organ imamo dve nadledvični žlezi). Žlezi sta sestavljeni iz dveh različnih tkiv, skorje (korteksa) in sredice (medule). Sredica tvori velike količine dveh zelo pomembnih hormonov kateholaminov, ki se imenujeta adrenalin in noradrenalin. Noradrenalin in adrenalin povečata srčni utrip (adrenalin močneje kot noradrenalin).

V skorji nadledvične žleze (korteksu) nastajajo hormoni, ki omogočajo kljubovanje dolgotrajnim zahtevam. Glede stresne reakcije, povečanja odpornosti in vzdržljivosti, je najpomembnejši kortizol. Kortizolova najpomembnejša naloga je oskrbovanje delujočih mišic z zadostno količino energije. Kortizol sodeluje pri pretvarjanju maščobnih zalog v energijo in kateholaminom olajšuje izpolnjevanje nalog. Kortizol v normalnih količinah sodeluje pri delovanju obrambnega sistema v primeru infekcije ali poškodbe.

Stresna reakcija v največji meri nastane kot posledica delovanja noradrenalina, adrenalina in kortizola.

Povezava stres hormoni

Povezanost med čustvenim odzivanjem in sproščanjem hormonov

ČUSTVA/ODZIV KEMIČNI PRENAŠALCI SPOROČIL – HORMONI VPLIV/SPREMEMBA

 

Jeza, agresivnost, »boj« NORADRENALIN

ADRENALIN

TESTOSTERON

KORTIZOL

 

znatno povečanje

majhno povečanje

majhno povečanje

ni spremembe ali pa je neznatna

Strah, umik, »beg« ADRENALIN

KORTIZOL

NORADRENALIN

TESTOSTERON

 

znatno povečanje

povečanje

majhno povečanje

ni spremembe ali pa je neznatna

 

Depresija, izguba nadzora, predaja KORTIZOL

ADRENALIN

NORADRENALIN

TESTOSTERON

 

veliko povečanje

ni spremembe ali pa je neznatna

padec

Veselje, sprostitev, meditacija NORADRENALIN

ADRENALIN

KORTIZOL

TESTOSTERON

 

padec

padec

ni spremembe ali pa je neznatna

Vznesenost, varnost, ljubezen in razumevanje TESTOSTERON

NORADRENALIN

ADRENALIN

KORTIZOL

 

povečanje

padec

padec

padec

 

Stres simptomi – škodljivi stres

TELESNI: Razbijanje srca, povečanje srčnega utripa, zasoplost, cmok v grlu, pospešeno plitvo dihanje, suha usta, prebavne motnje, splošna mišična napetost, stiskanje pesti, povešena ramena, nemir, hiperaktivnost, grizenje nohtov, prestopanje, tresoče dlani, mrzle dlani in stopala, izguba želje po spolnosti,…

PSIHIČNI: obupanost, zaskrbljenost, vznemirjenost, jokavost, občutek nemoči in brezupa, odsotnost, zadržanost, črnogledost, tesnoba, depresija, nepotrpežljivost, vzkipljivost, jeza, agresivnost, nezadovoljstvo, težave s koncentracijo, lotevanje več stvari hkrati, naglica, pretirana kritičnost, pretirana občutljivost,…

Stres simptomi – prijazni stres

Evforičnost, vznemirjenost, visoka motiviranost, razumevanje, družabnost, prijaznost, umirjenost, uravnovešenost, samozavest, uspešnost, učinkovitost, sposobnost jasnega in racionalnega mišljenja, odločnost, vedrost, nasmejanost, občutek zadovoljstva in sreče,…

Vidni in skriti znaki delovanja hormonov

Noradrenalin

Noradrenalinu lahko pripišemo agresivno in napadalno ki jo poudarjajo napete obrazne mišice, razmaknjene ustnice in grozeče kazanje zob. Tudi vratne in hrbtne mišice so bolj napete, ramena so dvignjena, pesti tesno stisnjene. Zoženje žil povzroči potenje dlani in stopal, kapljice znoja pa se rade pojavijo tudi na zgornji ustnici. Zenice se razširijo, poveča se budnost, hitrost sklepanja in sprejemanja odločitev, kar bistveno prispeva k učinkovitosti dejanj. Kadar stresne reakcije ne spremljajo razdraženost, jeza ali sovražnost, je delovanje noradrenalina presenetljivo blagodejno, saj izzove občutek ugodja in prijetne vznemirjenosti.

Adrenalin

Adrenalin poskrbi za hiter umik. Srčni utrip, ki je pogosto tudi nereden, se poveča in v prsih čutimo pravo razbijanje srca. Zaradi povečane prekrvavitve življenjsko pomembnih organov in delujočih skeletnih mišic, mora noradrenalin nemudoma prevzeti nadzor nad zmanjšanjem dotoka krvi v kožo in črevesje, kar ob hkratnem upočasnjenem delovanju povzroči bolečine v želodcu. Začne se nam zdeti, da nas zvija v trebuhu. Oblije nas »mrzel pot«, saj zaradi manjše prekrvavitve pade temperatura kože. Delovanje adrenalina izzove tudi občutek negotovosti, zaskrbljenosti, ogroženosti in tesnobe.

Kortizol

Zunanji znaki delovanja kortizola so očem bolj skriti in postanejo očitnejši, kadar nas začno pestiti pogosti prehladi, alergije in astmatični napadi. Zato pa so bolj nedvoumni psihični znaki: ponavljajoče se prepričanje, da nam je znova spodletelo, občutek nemoči, brezupa, malodušje, kronična anksioznost, depresija.

Pri določanju znamenj stresa se ne smemo prenagliti, saj so jih lahko povzročili drugi dejavniki. Mrzle dlani in stopala na primer, še niso nedvoumen znak, da človeka muči čustveno delovanje stresa. Podobno so lahko bolečine v vratu in hrbtu, glavoboli, razbolene mišice, krči, zaprtost. Ugotovitev, da gre za znake stresa, je najbolj upravičena, kadar se pojavlja več sumljivih znamenj hkrati.

Prikrita znamenja

Zunanje opazovanje spremenjenih stopenj glukoze, in maščob ali povečanega izločanja rdečih krvnih teles, hitrejšega strjevanja krvi in pospešenega celjenja ran, ki spremljajo stresno reakcijo, je skoraj nemogoče. Na žalost pa številna skrita znamenja stresa pokažejo svoj pravi obraz šele tedaj, ko je pogosto že prepozno. Najhuje je, da se njihovega prikritega in zahrbtnega delovanja žal pogosto zavemo šele takrat, ko so nam že močno načeli zdravje!

Stres, holesterol in bolezni srca

Noradrenalin, adrenalin, kortizol in drugi hormoni sprostijo telesne zaloge glukoze in maščob, zaradi česar se povečajo stopnje glukoze, holesterola in trigliceridov (maščob) v krvi. Zvišanje holesterola, ki se odlaga v žilah in tvori obloge, bistveno poveča tveganje za srčni infarkt. Poškodovane plasti v notranjosti žil so bolj prepustne, zato hitreje vsrkavajo holesterol. Vse več je dokazov v prid domnevi, da odebelitev sten, v katere se nalagajo maščobe, ki pozneje razpadajo in mašijo žile, povzroča povečanje noradrenalina in adrenalina.

Krivdo za povečanje holesterola velikokrat pripišemo napačni prehrani. Resnica pa je žal drugačna: nastajanje holesterola se namreč najbolj poveča, kadar smo pod stresom. Zaradi povečanja maščob se kri zgosti in postane tudi bolj viskozna. Enak učinek ima tudi pospešeno delovanje vranice med stresno reakcijo, ki začne izločati v krvni obtok povečano število rdečih krvnih telesc. Vse to je za srce dodatna obremenitev, ki poveča potrebo po kisiku, saj mora po žilah črpati gostejšo kri. Žal se zaradi povečanega števila rdečih krvničk te lahko začno sprijemati in zamašijo tanke žilice v srcu ali možganih, kar lahko povzroči srčni infarkt ali možgansko kap.

Stres in imunski sistem

Med najbolj značilna znamenja dolgotrajnega delovanja stresa sodi porušenje imunskega sistema, ki ga povzroči kortizol. Znano je, da povečanje kortizola vpliva na upad števila limfocitov in eozinofilnih granulocitov (krvnih telesc, ki sodelujejo pri obrambi proti okužbam), hkrati pa povzročajo krčenje priželjca (timusa) in bezgavk, v katerih nastajajo limfociti in zmanjšujejo nastajanje protiteles, s katerimi telo premaguje okužbe. Zaradi neučinkovitega imunskega sistema je naravna obramba telesa močno načeta in pogosto zbolimo zaradi prehlada ali gripe. Ogrožati pa nas lahko začnejo tudi hujše bolezni, denimo revmatoidni artritis, alergije, astma in rak, ki so prav tako povezane z oslabljenim imunskim sistemom.

Kako premagati stres

Pogoj za učinkovito obvladovanje stresa je pridobitev spretnosti, s katero boste negotovo ravnovesje obdržali v območju normalnega stresa in se čim redkeje in previdneje podali v predele škodljivega stresa.

Priporočljivo je upoštevati tudi nekaj nasvetov za zmanjševanje stresa:

Zmanjšanje zahtev:

  • naučite se reči »ne«,
  • organizirajte si življenje,
  • postavljajte si stvarne cilje,
  • razporedite odgovornosti,
  • poiščite pomoč, kadar ste preobremenjeni,
  • izogibajte se negotovosti.

 

Povečanje zahtev:

  • poiščite si hobi in razvedrilo (klepetanje s prijatelji),
  • obiskujte večerne tečaje,
  • sprostite se med vsakdanjimi opravki,
  • veliko se smejte.

 

Vsekakor pa je pomembno, da spremenite način prehrane (uživajte uravnoteženo prehrano), zmanjšajte uživanje kofeina in alkohola, opustite kajenje, popijte dovolj tekočine (vode) dnevno, redno zajtrkujte. Poskušajte se dovolj gibati (sprehod, tek, joga, meditacija,…) in ne pozabite, da je kakovosten spanec še kako pomemben.

Avtor:

Petra Okoren, dipl.inž.lab.biomed.

Viri

Vas hormoni zanimajo še bolj podrobno? Preberite še: