fbpx

Sprejemamo le naročene paciente. Prosimo, da se pred obiskom naročite na naši spletni strani. Hvala
  • Pokličite nas: 059-162-018
  • Kje smo: Erbežnikova 2, 1000 Ljubljana
  • Pon-pet: 7:00 - 15:30

Anksioznost
  • depresija
  • by Aleš Koščak
  • 13 decembra, 2016

    Vsak izmed nas je v življenju že začutil z anksioznost. Anksioznost ali tesnoba je psihološko in fiziološko stanje, ki ga sestavljajo miselne, telesne, in čustvene spremembe. Ljudje anksioznost pogosto opisujejo kot tesnobo, živčnost, zaskrbljenost, napetost, ipd. Anksioznost je normalen odziv, ki lahko pomaga posamezniku, da se spopade s stresorjem. Problem nastopi, kadar anksioznost postane pretirana in neobvladljiva. Takrat bistveno znižuje kvaliteto življenja oziroma omejuje sposobnost za normalno življenje posameznika. V nadaljevanju se razvije v t.i. anksiozno motnjo.

    V skupino anksioznih motenj spadajo generalizirana anksiozna motnja, socialna fobija, panična motnja in obsesivno kompulzivna motnja. Pomembno je, da znake čimprej odkrijemo in poiščemo pomoč.

    Generalizirana anksiozna motnja

    Za generalizirano anksiozno motnjo je značilna stalna in neobvladujoča zaskrbljenost – tipično zaradi zdravja, dela, denarja ali družine. Gre za zaskrbljenost, ki po definiciji traja več kot polovico dni v tednu v obdobju šestih mesecev in ki je povezana s številnimi dogodki ali dejavnostmi. Ljudje, z generalizirano anksiozno motnjo, so zaskrbljeni tudi, kadar ni nobenih realnih težav. Pretirana zaskrbljenost in tesnoba vplivata na bolnikovo življenje in kariero. Generalizirana anksiozna motnja je pogostejša pri ženskah. Vsaj 5 % ljudi vsaj enkrat v življenju zboli zaradi generalizirane anksiozne motnje. Zdravljenje je velikokrat uspešno, vendar je dolgotrajno.

    Simptomi in znaki generalizirane anksiozne motnje

    Glavni znak je splošna in trajna zaskrbljenost, tesnoba in napetost. Ostali simptomi so lahko: nemir, potenje, vrtoglavica, občutek ogroženosti brez jasnega vzroka, občutek šibkosti, motnje koncentracije, motnje spanja, glavoboli, krči v trebuhu, znojenje, zardevanje, tresavica. Pogosti so tudi simptomi depresije.

    Vzrok anksioznih motenj

    Pravi vzrok za anksiozne motnje je neznan, a tudi zanje, tako kot za ostale duševne bolezni, velja, da niso posledica posameznikove šibkosti ali karakterne napake. Raziskovalci ugotavljajo, da je večina anksioznih motenj posledica delovanja več dejavnikov:

    • Biološki: genetske predispozicije za anksiozne motnje, kemične spremembe v možganih, visok kortizol
    • Okoljski: travmatični dogodki v zgodnjem otroštvu, družinsko okolje in način vzgoje, prekomerno uživanje alkohola, kofeina, nikotina, dolgotrajen negativni stres.
    • Psihološki: perfekcionizem, velika potreba po odobravanju  okolice, slabo prenašanje kritike, močna potreba po kontroli.

    Socialna fobija

    Socialna fobija je pretiran in vztrajen strah pred drugimi ljudmi, še posebej kadar je potrebno nastopati pred publiko ali socialno udejstvovanje na javnih mestih. Pri socialni fobiji gre za bolezenski strah pred tem, da se bodo z vedenjem ali kakšno izjavo osramotili in ponižali. Nepomembne napake v takih situacijah se bolnikom zdijo katastrofalne, počutijo se nesposobne obvladovanja socialnih situacij, zato se jim izogibajo in se izolirajo od drugih ljudi. Nekateri bolniki s socialno fobijo bistveno spremenijo svoje življenje, odnose in delo. Socialna fobija se pojavi pri približno 11 % ljudi.

    Simptomi in znaki socialne fobije

    Najpomembnejši znak socialne fobije je bolezenski strah pred nastopanjem ali situacijah, v katerih bi lahko drugi ljudje bolnika ocenjevali ali opazovali. Prav tako čutijo intenzivno tesnobo ali se izogibajo izpostavljanju v javnosti. Pojavijo se tudi telesne in duševne reakcije: znojenje, hitro bitje srca, težave z dihanjem, občutek panike, zardevanje, občutek slabosti v trebuhu in intenzivna anksioznost. Anksioznost lahko sproži že samo razmišljanje o stiku z ljudmi.

    Anksioznost in panična motnja

    Ljudje s panično motnjo doživljajo ponavljajoče napade intenzivnega strahu, brez posebnega razloga, lahko pa je posledica zastrašujoče izkušnje, dolgotrajnega stresa ali celo hudega napora. Panični napadi se lahko pojavijo večkrat tedensko ali celo nekajkrat na dan in pomenijo za bolnika stres. Zato bolniki s panično motnjo razvijejo močan strah pred naslednjim napadom ter se utegnejo izogibati številnim dejavnostim, o katerih menijo, da bi lahko sprožile panični napad. Enkrat v življenju bo približno 3% ljudi zbolelo za panično motnjo. Motnja se rada ponovi, je pa razmeroma dobro ozdravljiva.

    Simptomi in znaki panične motnje

    Značilni simptomi panične motnje so kratkotrajni, hudi napadi strahu, ki trajajo vsaj 10 minut. Pri panični motnji se lahko pojavijo sledeči psihološki in telesni simptomi: hiter srčni utrip, zadihanost, znojenje, tresavica in slabost, vrtoglavica, omotičnost in/ali izguba zavesti, bolečina in/ali stiskanje v prsih, navali vročine ali mraza, parestezije (občutek otrplosti ali mravljincev), občutek dušenja.

    Dejavniki, ki lahko povečajo tveganje za pojav napadov panike ali panične motnje, so:

    • napadi panike ali panična motnja v družinski anamnezi,
    • stres,
    • izguba bližnje osebe,
    • velike spremembe v življenju,
    • travmatičen dogodek.

    Vzroki za panično motnjo so podobni kot za generalizirano anksiozno motnjo. Sprožilni dejavniki so različne okoliščine, ki so za osebo predstavljajo stres.

    Obsesivno kompulzivna motnja

    Za obsesivno kompulzivno motnjo (OKM) so značilne prisilne misli (obsesije) in/ali prisilna dejanja (kompulzije).

    Obsesivno kompulzivna motnja prizadene približno 2,5% ljudi.

    Obsesivne misli – so vztrajne misli, potrebe in impulzi, ki se ponavljajo v človekovi zavesti in jih oseba nima pod kontrolo. Po vsebini so skoraj vedno mučne in nekontrolirane. Primeri obsesij: obsesije pred okužbami (zaskrbljenost glede umazanije in bacilov, pretirana skrb in razmišljanje o gospodinjskih opravilih,..), obsesije s potrebo po natančnosti in simetričnosti, somatske obsesije (ukvarjanje z delom telesa ali zunanjim videzom), itd.

    Kompulzije – so ponavljajoča dejanja ali rituali, ki se osebi vsiljujejo. Kompulzivna dejanja so neprijetna, niso namenjene zadovoljitvi in niso povezane z realnostjo. Običajno posameznik prepoznava to vedenje kot nesmiselno ali neučinkovito in se mu skuša upreti. Ob tem je skoraj vedno prisoten občutek tesnobe. Primeri: Kompulzivno čiščenje (pretirano umivanje rok, tuširanje, umivanje zob, čiščenje gospodinjskih ali drugih predmetov,…), kompulzivno preverjanje (preverjanje ključavnic, oken, vrat,…), kompulzije štetja (štetje stopnic, avtomobilov,…), kompulzije urejanja in razvrščanja (urejanje stvari v simetrijo oz. v določenem vrstnem redu), itd.

    Vzroki za anksioznost

    Gre za zelo kompleksen pojav, kjer se prepletajo gentski, okoljski in osebnostni dejavniki.

    Genetski dejavniki: prisotnost anksioznih motenj v družini, genetske predispozicije za pretirano aktivnost nekaterih možganskih struktur.

    Okoljski dejavniki: travmatična, stresna izkušnja (smrt, ločitev staršev, ipd.), ponavljajoč stres, pretirano zaščitniški vzgojni stil, zavrnitev s strani staršev.

    Osebnostni dejavniki: čustvena nestabilnost, vedenjska inhibicija (zadržanost, umikanje pred neznanim), perfekcionizem, velika potreba po varnosti, potreba po nadzoru, nizko samospoštovanje).

    Kaj lahko pri anksioznosti storimo sami?

    Če trpimo zaradi anksioznih motenj lahko veliko naredimo tudi sami.

    1. Poskušajte sami prepoznati znake in simptome s pomočjo literature.
    2. Ugotovite kdaj se pojavi anksioznost (ali je povezana s specifičnimi situacijami, osebami ali predmeti)?
    3. Pozorni bodite na čustva, ki se vam pojavijo ob anksioznosti.
    4. Izogibajte se kofeinu in psihoaktivnim substancam.
    5. Bodite telesno aktivni, saj to pomaga pri zniževanju simptomov anksioznosti.

    Pri težavah z anksioznostjo se priporoča tudi merjenje stresnega hormona kortizola. Kortizol izloča nadledvična žleza in je pomemben del celotnega zdravja, saj nam kortizol daje energijo za soočanje z izzivi. Kadar pa je kortizola v telesu občutno preveč (stopnjuje se tudi anksioznost) pa lahko pušča posledice na zdravje posameznika. V tem primeru moramo poiskati načine za zniževanje stresnega hormona in posledično se bodo zmanjšali tudi simptomi anksioznosti. Več o testiranju kortizola.

    Avtor:

    Petra Okoren, dipl.inž.lab.biomed.

    Viri:

    • Anksiozne motnje Pshiater Leser dosegljivo na tem naslovu
    • Nacionalni inštitut za javno zdravje doselgjivo na tem naslovu

    Vas anksioznost zanima bolj podrobno. Nekaj izveste še na spodnjih naslovih: