Sprejemamo le naročene paciente. Prosimo, da se pred obiskom naročite na naši spletni strani. Hvala
  • Pokličite nas: 059-162-018
  • Kje smo: Erbežnikova 2, 1000 Ljubljana
  • Pon-pet: 7:30 - 16:00
Alergija na hrano

    Kar je za enega dobro, je za drugega slabo – so včasih rekli ljudje. Da živila lahko povzročajo bolezni, je menil že Hipokrat 400 let pred našim štetjem. Domneval je, da sta škodljiva mleko in sir. Alergija na hrano se nato pojavi v 19. stoletju, ko je zdravnik dr. Quincke odkril jajca kot povzročitelja otekanja sluznice v predelu ust in žrela. Po njem se imenuje alergijski edem – Quinckejev edem.

    Kaj je alergija na hrano?

    Alergija na hrano ni tako skrivnostna kot prehranska intoleranca, čeprav tudi o alergiji še ne vemo vsega. Veliko faktorjev vpliva na to, ali se razvije alergija ali intoleranca za eno ali več živil. Najvažnejša od teh faktorjev, ki vplivajo drug na drugega, sta:

    • podedovana imunska pomanjkljivost,
    • okolje: katere morebitne škodljive snovi človek pridobi s hrano, katera zdravila jemlje in katerim škodljivim snovem v naravi je izpostavljen.

    Alergija na hrano prizadene 2 – 5% prebivalstva. Imenujemo jo tudi kot t.i. takojšnja alergija na hrano, ker se odziv začne že od nekaj minut do nekaj ur po zaužitju škodljive hrane. V zelo redkih primerih je prizadeti niti ne zaužije, saj za zelo hud odziv zadoščata že dotik ali vdihavanje njenih drobnih delcev, ki sta lahko celo smrtna, čeprav je ta nevarnost resnično zelo majhna.

    Imunski sistem je zadolžen za obrambo telesa pred tujki in škodljivimi organizmi. Da bi to nalogo lahko opravljal, proizvaja štiri različne vrste protiteles: IgG, IgA, IgM in IgE (odkrita so tudi protitelesa IgD, katerih naloga pa še ni znana). Vsa krepijo imunski sistem, vendar pa je IgE najbolj povezan s posebnimi imunskimi celicami v pljučih, koži in sluznici, ki sprožijo alergijski odziv na tuje snovi v telesu. Zato takojšnji alergiji pravimo tudi alergija na hrano, posredovana s protitelesi IgE.

    Ko imunski sistem prvič izpostavite morebitnemu alergenu, še nimate nobenega alergijskega odziva. Ta se namreč lahko pojavi šele potem, ko je telo že začelo proizvajati protitelesa imunoglobulina E (IgE). Alergena ni treba ravno zaužiti, imunski sistem mu je lahko izpostavljen tudi po kakšni drugi poti, mogoče celo pred rojstvom.

    Čeprav se tega niti ne zavedate, je telo takoj začelo tvoriti posebna oz. specifična protitelesa IgE proti alergenu v tisti hrani. (Alergijo imate lahko na eno živilo ali več, vendar morajo protitelesa IgE natanko ustrezati alergenu v hrani, razen pri redkih izjemah, ko zelo podobni alergeni sprožijo navzkrižni alergijski odziv. Če ste alergični na več živil, pa bo tudi telo proizvajalo protitelesa IgE proti vsem njihovim alergenom.) Protitelesa IgE krožijo po telesu in se v krvi oprijemajo krvnih bazofilcev, v tkivih – predvsem v nosu, grlu, pljučih, koži in prebavni cevi – pa tkivnih bazofilcev. Ta prvi odziv strokovno imenujemo senzibilizacija oz. povečana občutljivost, kar pomeni, da je telo že začelo tvoriti posebna protitelesa proti določenemu živilu.

    Ko spet zaužijete to živilo, pride njegov alergen v stik s protitelesi IgE, ki so sprijeta s krvnimi in tkivnimi bazofilci. To medsebojno delovanje opozori celice tkivnih bazofilcev, da morajo sprostiti histamin in druge kemikalije, posledica pa je alergijski odziv.

    Ker nanj delno vpliva tudi to, v katero tkivo se sprostijo kemikalije, se tudi njegovi znaki zelo razlikujejo – celo na enako hrano se lahko odzovete različno, če jo zaužijete v različnih dnevih – lahko jih občutite samo v enem organskem sistemu ali v večih.

    Najpogostejše znake takojšnjega alergijskega odziva si lahko ogledate tudi v videoposnetku na našem You Tube kanalu #mojLaboratorij. Vabljeni k ogledu!

     

    Znaki alergije so:

    • dihala: sopenje, kašelj, hripavost, težko dihanje, izcedek iz nosu in/ali srbenje nosu, kihanje;
    • koža: koprivnica, otekanje (angiodem), srbenje, pordelost, izbruh ekcema;
    • prebavila: slabost, bruhanje, trebušni krči, driska.

    Resnost zgornjih znakov se spreminja glede na količino zaužite škodljive hrane in druge dejavnike, kot so na primer sočasna in predvsem slabo nadzorovana astma, zaužitje alergene hrane na prazen želodec, sočasna druga bolezen, izpostavljenost še kakšnemu drugemu alergenu in uživanje hrane ob telesni vadbi ali pitju alkohola.

    Najhujši znak je anafilaksija, ki je lahko tudi smrtna, če takoj ne ukrepamo. Anafilaksija povzroča oteženo dihanje, otekanje v ustih in grlu, nenaden padec krvnega tlaka in v nekaterih primerih izgubo zavesti. V nadaljevanju bomo pogledali najpogostejše alergije, kjer se simptomi ob stiku z alergenom pojavijo takoj.

    Alergija na arašide

    Alergija na arašide je izredno nevarna, saj lahko že najmanjša količina povzroči hud alergijski odziv. Prebolelo jo bo približno 20% otrok, preostalih 80% pa se bo z njo bojevalo celo življenje. Povrhu vsega je 30 – 40% otrok z alergijo na arašide preobčutljivih tudi na drevesne oreščke, tako da tudi teh marsikdaj ne smejo uživati.

    Kljub temu je spodbudno, da dotik z arašidi in vdihavanje njihovega vonja navadno ne povzročita nezaželenega sistemskega odziva. Raziskovalci so 30 otrok z alergijo na arašide izpostavili kožnemu stiku z arašidovim maslom in ugotovili, da so vsi dobili samo koprivnico, tisti, ki so ga vdihavali, pa niso imeli nobenih alergijskih znakov.

    Alergija na oreščke

    Drevesni oreščki, kot so mandlji, brazilski, indijski in pekanovi oreščki, lešniki, oreščki makadamija, pistacija ter orehi, rastejo na drevesih. Drevesni oreščki niso v isti družini kot arašidi (arašidov plod zraste v zemlji), ker pa imajo nekaj podobnih alergenov, se lahko alergija razvije tako na zemeljske kot na drevesne oreščke, lahko pa tudi samo na različne vrste oreščkov. Podobno kot preobčutljivost na arašide tudi alergija na drevesne oreščke zelo redko izgine in jo preboli le 9% otrok.

    Nekatere vrste drevesnih oreščkov pogosto povzročajo močan navzkrižni odziv. Takšna sta na primer pistacija in indijski orešček. Če imate alergijo na eno vrsto, jo boste verjetno imeli tudi na drugo, ker so njuni alergeni podobni. Enako velja tudi za pekanove orehe, lešnike in mandlje, vendar je pri njih navzkrižni odziv manjši.

    Alergija na mleko

    Približno 2,5% otrok se do 3. leta starosti ne more veseliti mlečnih brkov zaradi preobčutljivosti na mleko, ki je v otroški dobi najpogostejša alergija na hrano.

    Kot smo že omenili, je stopnja občutljivosti lahko zelo različna in se spreminja tudi pri posamezniku. Nekateri otroci lahko spijejo tudi malo mleka in imajo le rahel alergijski odziv, drugim pa že kapljica povzroči hude težave. Najpogosteje dobijo koprivnico in kožni izpuščaj, lahko pa se pojavita tudi driska in bruhanje.

    Alergijo na mleko preboli 80% otrok do 16. leta starosti, pri preostalih 20% pa vztraja tudi v odrasli dobi in je pogosto zelo resna. Ena tretjina otrok ima intoleranco na sojine beljakovine. Ovčje, kozje in kobilje mleko se sicer bolje prenašajo, vendar otroci pogosto ne marajo okusa.

    Mleka se morajo izogibati tudi osebe z močno alergijo na penicilin. Vnetja na kravjih vimenih zdravijo z visokimi odmerki penicilina in pri tem zdravilo prodira v mleko. Pojavi se sicer razredčilni učinek z mlekom nezdravljenih živali, vendar je alergikom na penicilin dovolj že minimalna količina za reakcijo.

    Alergijo na mleko moramo razlikovati od laktozne intolerance. Pri intoleranci na laktozo težave povzroča občutljivost na mlečni sladkor, alergija pa je odziv na najpomembnejše mlečne proteine, laktoglobulin ali kazein.

    Alergija na jajca

    Alergija na jajca je po pogostosti na drugem mestu med otroškimi alergijami. Pozitivno pa je, da tudi ta pogosto mine z odraščanjem, saj jo do 16. leta preboli 68% otrok.

    Alergeni se nahajajo le v beljaku in zato mnogi ljudje mislijo, da lahko brez težav uživajo rumenjak. Vendar morate iz prehrane izločiti celo jajce, ker proteini v beljaku zlahka okužijo tudi rumenjak. Čeprav največ težav povzročajo kokošja jajca, se morate odpovedati tudi jajcem drugih domačih ptic, ker tudi ta lahko sprožijo odziv.

    Pri alergiji na jajce je dodatna težava tudi to, da se jajcem težko izognete, ker se skrivajo v mnogih prehranskih izdelkih. Zato morate pazljivo preverjati tudi njihove sestavine. Mnogi alergični ljudje jih, podobno kot mleko, dobro prenašajo v pečenih izdelkih. Tudi študije so namreč potrdile, da prizadetim ne škodujejo v takšni obliki. Kljub temu se posvetujte s svojim zdravnikom, ali bi bilo morda pametno najprej opraviti preizkus s pečenimi jajci.

    Znana je navzkrižna alergija na piščančje meso in puranje meso. Torej, kdor ne prenaša kokošjih jajc, mora biti previden tudi pri kokošjem in puranjem mesu. Reakcija se pojavi kmalu po jedi in se sproži zaradi nastanka protiteles IgE.

    Alergija na pšenico

    Pšenica je v ameriški prehrani izredno pogosto živilo in zato je alergijo na pšenico tudi zelo težko obvladati. Dobro pa je, da ne traja dolgo, saj jo otroci navadno prebolijo že v otroštvu.

    Alergije na pšenico ne smemo zamenjevati s preobčutljivostjo na gluten. Gluten je sestavina v pšenici, ječmenu, rži in drugih žitih in predstavlja »lepilo«, ki drži zrna skupaj. Povezan je z boleznijo, imenovano glutenska enteropatija ali celiakija, ki jo povzroča nenormalen odziv na gluten. Alergija na pšenico pa pomeni, da ste alergični na določene beljakovine v pšenici. Če odstranite pšenico iz prehrane in simptomi izginejo, imate alergijo na pšenico. Če težava ostane, tudi če pšenico zamenjate z drugimi žiti, so morda vaši simptomi povezani z glutenom. Najboljši način, da ugotovite, kaj vas tare, je alergijski test.

    Alergija na sojo

    Tudi soja je alergen, ki največkrat prizadene otroke, toda na srečo tudi ta alergija zgodaj zbledi.

    Alergijo na sojo pogosto narobe diagnosticirajo. Soja namreč povzroča navzkrižen odziv z arašidi, zato je pri njej več lažno pozitivnih preizkusov kot pri kakšni drugi alergiji na hrano. Z drugimi besedami, preizkus lahko razkrije protitelesa IgE proti soji, tudi če vam ni še nikoli povzročila alergijskega odziva, vendar to še ne pomeni, da imate v resnici alergijo nanjo. Zato je zelo pomembno sodelovanje s specialistom za alergijo, ki zna pravilno razložiti rezultate preizkusov in bo opravil še druge preiskave, če bodo potrebne.

    Alergija na ribe

    Ribe so zelo zdrave za srce in možgane, ljudje, ki so nanje alergični, pa si lahko le z dieto brez rib zagotovijo zdravje. Iz neznanega razloga ravno ribji alergeni bolj spodbujajo imunski sistem kot alergeni v drugi živilih. Alergija na ribe se, podobno kot alergija na oreščke, rake in školjke, nadaljuje tudi v odrasli dobi in je tudi takrat izredno pogosta.

    Ribe mnogokrat povzročajo tudi navzkrižni odziv. Če ste alergični na neko vrsto rib, boste verjetno tudi na vse druge. V resnici je med ljudmi, ki ne prenašajo določene vrste rib, polovica preobčutljivih tudi na kakšno drugo. Če ste imeli alergijski odziv in zanj sumite ribe, jih ne smete uživati, dokler ne boste opravili preiskav, ki bodo pokazale, katere vrste si vseeno lahko privoščite. Lahko ste na primer alergični na ribe z luskami, ne pa na tuno ali lososa.

    Izogibati se morate tudi ribjemu olju. Lahko se zgodi, da je v njem ravno dovolj proteinskih alergenov, da boste imeli težave.

    Alergija v lupini

    Alergija na rake in školjke vztraja tudi v odrasli dobi ali pa se takrat šele pojavi. Pravzaprav je to najpogostejša prehranska alergija pri odraslih ljudeh. Spremlja jih do konca življenja, alergijski odziv pa je navadno težak.

    Lupinarje delimo na dve skupini: rake in mehkužce. Lupinarji so na primer kozice, rakovice in jastog, med mehkužce pa uvrščamo školjke, kot so na primer ostrige, klapavice oz. dagnje in pokrovače. Če ste alergični na eno skupino, morda kljub temu lahko uživate kakšno vrsto iz druge. Vendar pa morate iz prehrane izključiti vse školjke in rake, dokler pri alergologu ne opravite vseh preiskav.

    Sezamova semena

    Alergija na sezamova semena je zelo pogosta na Srednjem vzhodu in v mediteranskih državah. Nekaj študij je namreč potrdilo, da je pri ljudeh z alergijo na drevesne oreščke ali arašide večja tudi nevarnost za razvoj alergije na sezamova semena. Pogosto jih dodajajo sladicam in kruhu. Sezamova semena lahko povzročijo resen alergijski odziv, zato morajo prizadeti zelo skrbno prebirati nalepke na živilih.

    Zapoznela alergija na hrano

    Imunoglobulin E ni edini krivec za alergijo na hrano. Zapoznelo prehransko alergijo namreč povzročajo telesne celice, zato jo imenujemo tudi celično posredovana alergija. Ta lahko spodbudi nekaj posebnih bolezni, ki sicer lahko povzročijo tudi resne težave, vendar niso tako pogoste kot pri takojšnji alergiji na hrano, saj prizadenejo približno 5 – 10% posameznikov na vsakih deset tisoč ljudi.

    Podobno kot pri vseh drugih vrstah alergije na hrano se tudi pri zapozneli alergiji celice imunskega odzovejo na posebne proteine, ki ste jih zaužili. Odziv lahko povzročijo vsa živila, vendar so najpogostejši sprožilci alergeni v mleku, soji, pšenici, jajcih, govedini, koruzi, rižu, ribah, rakih, školjkah in oreščkih. Enako kot pri takojšnji alergiji ste tudi pri zapozneli lahko preobčutljivi na eno živilo ali več.

    Razlika je ta, da se odziv navadno pojavi samo v enem telesnem sistemu, in sicer v prebavilih. Ker se posledice razvijajo počasi, so navadno kronične in jih pogosto ne povežete z zaužitjem škodljive hrane.

    Glavni znaki pri starejših otrocih in odraslih so težko požiranje, trebušne bolečine, zagozditev hrane v požiralniku, bruhanje, zgaga in driska. Mlajši otroci imajo pogosto tudi znake gastroezofagealne refluksne bolezni (vračanje želodčne vsebine, predvsem kisline v požiralnik), drugi simptomi pa so še bruhanje, krvavo blato in zapoznela rast. Zapoznela alergija na hrano je veliko manj nevarna kot takojšnja, ker ni tveganja za anafilaktični šok.

    Še nekaj zanimivosti…

    Ali imate alergijo na telesno vadbo?

    Sliši se skoraj neverjetno, vendar drži, da tudi telesna vadba lahko povzroči alergijski odziv. A to še ne pomeni, da lahko samo poležavate na kavču ampak se morate naučiti, česa ne smete jesti, preden se odpravite na rekreacijo.

    Poznamo redko bolezen, znano kot z gibanjem spodbujena prehranska alergija oz. prehransko odvisna anafilaksija, ki se lahko »razgori« le ob telesni vadbi.

    Prizadeti imajo v telesu protitelesa IgE proti alergenu v nekem živilu oz. živilih, vendar imajo težave samo, če so po zaužitju te hrane tudi telesno dejavni. Z drugimi besedami, ta hrana jim ne povzroča nobenih težav, kadar po njej mirujejo, ker do alergijskega odziva pride samo, če jo združijo z gibanjem. Raziskave so pokazale, da sta najpogostejša povzročitelja pšenica in zelena, čeprav so sprožilci lahko tudi druga živila. Znaki so srbenje, omotica, koprivnica, padec krvnega tlaka in celo anafilaksija.

    Strokovnjaki za zdaj še niso natanko pojasnili, zakaj ravno telesna vadba povzroča odziv, domnevajo pa, da črevesje zaradi gibanja vsrka več proteinov. Ti krožijo po telesu in se nazadnje povežejo s krvnimi in tkivnimi bazofilci, ki sprožijo alergijski odziv. Če imate podobne težave, je najbolje, da se posvetujete z alergologom.

    Alergijo na hrano pogostokrat zamenjujemo s prehransko intoleranco. Ker so si znaki podobni so mnogi prepričani, da imajo alergijo na hrano, v resnici pa so morda intolerantni na določeno živilo. Več informacij o testiranju intolerance na hrano.

    Avtor: Petra Okoren

    Viri:

    • Shreffler G. W., Yuan Q., Asp K. Razumevanje alergije na hrano in prehranske intolerance. Ljubljana: Založba Gnostika d.o.o., 2012.
    • Rauch – Petz, G. Alergija in hrana – kaj resnično pomaga. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga, 2002.
    • Obvladajmo alergije in astmo: (akcijski vodnik za lajšanje težav po načrtu Dihajmo lažje/prevod Niki Neubauer). Ljubljana: Mladinska knjiga, 2009.
    • Lab tests online (celokupni IgE)

    Vas alergija na hrano zanima še bolj? Preberite si še: