Sprejemamo le naročene paciente. Prosimo, da se pred obiskom naročite na naši spletni strani. Hvala
  • Pokličite nas: 059-162-018
  • Kje smo: Erbežnikova 2, 1000 Ljubljana
  • Pon-pet: 7:30 - 16:00
Testiranje-slabokrvnosti
  • Aktualno
  • by Aleš Koščak
  • 10 februarja, 2016

    Slabokrvnost ali anemija je stanje, ko je znižana celotna količina hemoglobina v telesu. Ker pa za testiranje slabokrvnosti hemoglobin običajno merimo v krvi, govorimo o slabokrvnosti pri nizkem hemoglobinu v krvi. Hemoglobin je beljakovina in sestavni del rdečih krvnih celic – eritrocitov, pomemben pa je tudi zato, ker ima v svoji zgradbi vezavno mesto za železo. Najpogostejša oblika slabokrvnosti nastane zaradi pomanjkanja železa. Vendar pa obstajajo tudi druge oblike slabokrvnosti, ki vam jih predstavimo v nadaljevanju.

    [callout title=”Naročanje” link=”https://diagnosticni-laboratorij.si/hormonsko-testiranje/kontakt/” icon=”icon-phone-sign”]Testiranje slabokrvnosti opravljamo v diagnostičnem laboratoriju Medicare PLUS. Pokličite 070-766-322 in se naročite.[/callout]

    Testiranje slabokrvnosti

    Da pridemo do diagnoze anemije je najprej potrebno testiranje slabokrvnosti. To se izvede v diagnostičnem laboratoriju, kjer iz vzorca krvi pomerijo vrednost hemoglobina ali nekaterih drugih pokazateljev slabokrvnosti. Anemija se potrdi pri nizkih vrednostih hemoglobina, kar povzroča tipične znake, zaradi katerih lahko posumimo, da je smiselno testiranje slabokrvnosti.

    Ko je znižana vrednost hemoglobina (oznaka na laboratorijskem izvidu je K-hemoglobin ali Hb) pomeni, da je krvnega barvila – hemoglobina glede na preiskovan vzorec premalo. Znaki slabokrvnosti so:

    • utrujenost,
    • slabša telesna kondicija,
    • brezvoljnost,
    • glavobol,
    • omotica,
    • pekoč jezik,
    • krhki lasje in nohti
    • razpoke v ustnih kotičkih
    • slaba odpornost na nizke temperature.

    Normalne vrednosti hemoglobina so:

    K-hemoglobin 140-180 g/L (moški)

    K-hemoglobin 120-160 g/L (ženske)

    Primer laboratorijskega izvida (ni slabokrvnost)
    Primer laboratorijskega izvida z eritrocitnimi vrednostmi (k-mcv, k-mch) za testiranje slabokrvnosti (ni slabokrvnosti)

    Vzroki slabokrvnosti:

    Vzroki slabokrvnosti so različni. V osnovi jih lahko delimo v dve veliki skupini:

    • motena tvorba eritrocitov ali hemoglobina: podedovana, pridobljena – Eritrociti ne nastajajo zaradi naslednjih razlogov: 1. bolezni krvnega mozga, 2. pomanjkanja snovi za tvorbo eritrocitov (železo, folna kislina vitamin B12), 3. motenj v delovanju nekaterih organov (ledvic, žlez – ščitnica), 4. podedovane motnje.
    • prehitro izginevanje eritrocitov iz krvi: hemoliza, krvavitve – Hemoglobin iz telesa prekomerno izgineva iz telesa zaradi: 1. Hemolize (eritrociti imajo prekratko življenjsko dobo) 2. krvavitve – zunanje ali notranje (pri ženskah npr. menstruacija).

    Ker nas pri slabokrvnosti zanimajo predvsem eritrociti, so zato pomembne tudi eritrocitne konstante. Predvsem pomembna konstanta je k-MCV (k pred oznako pomeni kri, MCV je povprečen volumen eritrocita). Ker k-MCV kaže na obliko in volumen ene rdeče krvničke nam konstanta k-MCV govori o obliki in volumnu hemoglobina v rdečih krvničkah. Druga pomembna konstanta je k-MCH, ki govori o masi hemoglobina v eritrocitu.

    Zato različne oblike slabokrvnosti bolj pravilno delimo po povprečnem volumnu eritrocita (k-MCV) in sicer:

    • Normocitna (eritrociti so normalne velikosti) – MCV je 81-94 fL (f je oznaka za femto in pomeni 10-15 litra)
    • Mikrocitna (eritrociti so majhni, ali sploščeni) – MCV je pod 81 fL
    • Makrocitna (eritrociti so veliki ali napihnjeni) – MCV je nad 94 fL

    Katere anemije poznamo in zakaj nastanejo pa lahko preverite tudi v posnetku na našem you Tube kanalu. Vabljeni k ogledu!

    [video_embed url=”https://www.youtube.com/watch?v=mCHm5oGIXB8″ embed_style=”default” width=”800″]

    Za več podobnih vsebin spremljajte kanal #mojLaboratorij.

    Mikrocitne anemija

    Mikrocitna slabokrvnost je tista anemija, pri kateri je k-MCV znižan. Vzrok vseh mikrocitnih anemij je zmanjšano nastajanje hemoglobina v eritroblastih (razvoja predstopnja eritrocita). Ker je količina hemoglobina v eritrocitih nižja, postajajo tudi eritrociti manjši. Poznamo štiri mikrocitne anemije.

    Sideropenična anemija

    Sideropenična anemija je slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa v organizmu in ni podedovana. Je najpogostejša mikrocitna anemija in najpogostejši razlog za slabokrvnost. Testiranje slabokrvnosti bo v primeru te anemije pokazalo nizke vrednosti serumskega železa v krvi. Pri tem velja opozoriti, da je splošna miselnost, da je vzrok za slabokrvnost le pomanjkanje železa, kar pa ni res.

    Pomanjkanje železa v krvi nastane zaradi:

    • Premajhnega vnosa železa v organizem (premalo ga je v hrani, ali pa ga telo ne absorbira)
    • Krvavitev

    Telo normalno izgublja železo v enaki količini, izguba pa je odvisna od starosti in spola.  Moški in ženske po menopavzi izgubijo dnevno približno 1 mg železa. Izloči se z blatom, urinom, nekaj ga je tudi v odluščenih celicah. Ženske izgubijo 2 mg železa, med nosečnostjo še nekaj več (okrog 3 mg). 1/10 zdravih žensk izgublja mesečno pri menstruaciji več kot 80 mL krvi, kar je več kot 1,2 mg železa na dan. Pri teh se pogosto razvije anemija zaradi pomanjkanja železa, kar enostavno laboratorijsko testiranje slabokrvnosti pokaže.

    S hrano moramo nadomestiti le toliko železa, kot ga izgubljamo, to pa je povprečno od 1 do 2 miligramov na dan. V primeru, da je železa v hrani premalo, se slabo absorbira ali pa gre za krvavitev, začne organizem uporabljati rezervno železo. Če tudi tega zmanjka, se razvije anemija zaradi pomanjkanja železa. Železo je v hrani bodisi v obliki hema (hemoglobin, mioglobin) ali v obliki anorganskih soli. Hem se v črevesu ne razgradi, ampak se v celoti absorbira skupaj z železom. Meso, notranji organi in kri so zato najboljši vir železa.

    Železo iz živil rastlinskega izvora se težje absorbira, absorpcija pa je še slabša, če primanjkuje želodčne kisline. Absorpcijo zavirajo fosfati, pospešuje pa jo askorbinska kislina (C vitamin). Sposobnost absorpcije je odvisna tudi od količine uskladiščenega železa. Pri tem sodeluje feritin, ki povečuje ali znižuje absorpcijo železa v kri.

    Če v telo ne vnesemo dovolj železa, in so zaloge železa že izpraznjene prične telo tvoriti manjše eritrocite – mikrocite, ki vsebujejo manj hemoglobina.

    Laboratorijske preiskave za testiranje slabokrvnosti in značilna krvna slika pri sideropenični anemiji

    V krvi se pojavljajo mikrociti, anulociti (eritrociti v obliki prstana) in včasih tudi tarčasti (sploščeni) eritrociti. K-MCV, k-MCH (povprečna masa hemoglobina v eritrocitu) in k-MCHC so znižani. Pojavljata se anizocitoza (eritrociti različnih velikosti) in poikilocitoza (eritrociti nepravilnih oblik). Serumsko železo je znižano.

    Najpogostejša slabokrvnost je zaradi pomanjkanja železa
    Najpogostejša slabokrvnost je posledica pomanjkanja železa

    Slabokrvnost zaradi kroničnih vnetij in malignih tumorjev

    Pri nekaterih kroničnih vnetjih in malignih tvorbah (rakavih obolenjih) se lahko pojavlja slabokrvnost.  Vzrokov je več. Najpogostejši vzrok je, da se pri kroničnih vnetjih in rakavih obolenjih pojavi motnja v transportu železa iz zalog v organizmu (v makrofagih) v razvojne predstopnje eritrocitov v kostnem mozgu. Zato se pričnejo tvoriti manjši eritrociti z manjšo količino hemoglobina.

    Laboratorijske preiskave in značilna krvna slika pri anemiji zaradi kroničnih vnetij je enaka kot pri sideropenični anemiji. V krvi se pojavljajo mikrociti, K-MCV, k-MCH in k-MCHC so znižani, pojavlja se anizocitoza in poikilocitoza, znižana je koncentracija serumskega železa.

    Talasemija – Slabokrvnost zaradi premajhne sinteze polipeptidnih verig

    Hemoglobin je protein, ki je sestavljen iz več manjših proteinov – verig. Včasih v telesu ne nastaja zadostna količina polipeptida (gradnika teh verig), zaradi česar se hemoglobin ne more v zadostni količini izgraditi in nastane slabokrvnost. Bolezen je podedovana.

    Pri beta talasemiji je motnja v sintezi beta polipeptidnih verig (posledično je nizek delež hemoglobina A). Pri alfa talasemiji je motnja v sintezi alfa polipetidnih verig (posledično je nizek delež vseh treh hemoglobinov).

    Laboratorijske preiskave za testiranje slabokrvnosti in značilna krvna slika pri talasemiji

    V krvi se pojavljajo mikrociti, tarčasti eritrociti in bazofilno punktirani eritrociti (eritrociti, ki imajo ostanke jeder). K-MCV, k-MCH in k-MCHC so znižani. Pojavljata se tudi anizocitoza in poikilocitoza. Pri hudi anemiji se v krvi pojavljajo eritroblasti (prva razvojna stopnja eritrocita).  Anemijo potrjujemo z elektroforezo hemoglobinov. Rezultat elektroforeze je znižan hemoglobin A, povišana pa sta hemoglobin A2 in hemoglobin F.

    Testiranje slabokrvnosti - talasemijo odkrivajo specializirani laboratoriji.
    Testiranje slabokrvnosti – talasemije odkrivajo specializirani laboratoriji.

    Sideroblastne anemije

    Za sideroblastna slabokrvnost je značilna prisotnost prstanastih sideroblastov v kostnem mozgu. Gre za eritroblaste (predhodne razvojne stopnje eritrocita), ki vsebujejo nehemoglobinsko železo.

    Anemija je podedovana ali pridobljena, pri vseh pa je vzrok zanjo motnja v sintezi protoporfirina IX. Podedovana anemija je hujša od pridobljene.  Anemija je dobila ime po prisotnosti značilnih prstanastih sideroblastih v kostnem mozgu.  Sideroblasti so eritroblasti, ki vsebujejo nehemoglobinsko železo. Prstanasti se imenujejo zato, ker je nehemoglobinsko železo nakopičeno okrog jedra eritroblastov v obliki prstana.

    Vzrok anemije je lahko: neznan (primarna ali idiopatska sideroplastna anemija), alkoholizem, zastrupitev s težkimi kovinami (svinec), jemanje nekaterih zdravil.

    Laboratorijske preiskave in značilna krvna slika pri sideroplastni slabokrvnosti

    V krvi se pojavljata dve populaciji eritrocitov (mikrociti in normociti), bazofilno punktirani eritrociti, anizocitoza in poikilocitoza.

    Makrocitne anemije

    Makrocitne anemije so pridobljene, za njih pa je značilen povišan k-MCV. Najpogostejša makrocitna anemija je megaloblastna anemija.

    Megaloblastna slabokrvnost

    Megaloblastna anemija je ime dobila zaradi pojava megaloblastov (nezreli eritrociti, ki pa so zelo veliki). Vzrok za nastanek je pomanjkanje vitamina B12 in/ali folne kisline. Zaradi tega prihaja do motenj v sintezi DNA (in tudi drugih celic). Oba vitamina sta za telo esencialna (pomeni, da jih moramo zaužiti s hrano).

    Težava megaloblastov je v tem, da v kostnem mozgu ob dozorevanju v eritrocite propadejo in imajo skrajšano življenjsko dobo. Tisti eritrociti, ki pa nastanejo iz megaloblastov pa so veliki (makrociti) in imajo prav tako znižano življenjsko dobo (normalna doba eritrocita je 110-120 dni).

    Folna kislina oziroma vitamin M ali vitamin B9 se priporoča kot dodatek pri hrani nosečnic, saj pomanjkanje lahko vpliva na razvoj ploda. Prav zato lahko prihaja do megaloblastne anemije, če se neustrezno prehranjujemo. Podobno lahko med nosečnostjo primanjkuje železa, zato se lahko razvije tudi sideropenična anemija.

    Druga oblika megaloblastne anemije je Perniciozna anemija. Slabokrvnost nastane kot posledica pomanjkanja vitamina B12, ki pa ni posledica premajhnega vnosa, temveč atrofija želodčne sluznice, pri kateri se vitamin B12 ne more absorbirati. Bolezen se zdravi z večjim vnosom vitamina v telo. Testiranje slabokrvnosti opravote v diagnostičnem laboratoriju, kjer pomerijo vsebnost vitamina B12 v serumu.

    Laboratorijske preiskave in značilna krvna slika pri megaloblastnih anemijah

    Znižana je številčna  koncentracija Eritrocitov in Hemoglobin. K-MCV in k-MCH sta povišana. V krvnem razmazu najdemo megalocite, pri hudi anemiji pa tudi megaloblasti. Prisotni so bazofilno punktirani eritrociti, polikromatski makrociti, eritrociti s Howell-Jollyjevimi telesci in hipersegmentirani nevtrofilci (glej levkociti).

    Testiranje-slabokrvnosti: Pri makrocitni slabokrvnosti so eritrociti preveliki.
    Pri makrocitni slabokrvnosti so eritrociti preveliki.

    Normocitne anemije

    Normocitne anemije predstavljajo najobsežnejše anemije, ki pa jih je tudi najtežje določiti. K-MCV je normalen (obstajajo sicer izjeme). Normocitno slabokrvnost delimo naprej na 4 podskupine: Hemolitične anemije, anemije zaradi okvare kostnega mozga, anemija pri kronični odpovedi ledvic, anemija zaradi obilne krvavitve.

    Hemolitične anemije

    Pri vseh podvrstah hemolitičnih anemij gre za skrajšano življenjsko dobo eritrocitov (manj kot 110 dni) posledica česar je hemoliza (razpad eritrocitov). Hemolitične anemije lahko proučujemo naprej in sicer: ali je napaka znotraj celice, ali zunaj celice.

    Hemolitična slabokrvnost kot posledica napak znotraj celice (korpuskularne hemolitične anemije)

    Anemije zaradi napak v membrani eritrocitov so podedovana sferocitoza, podedovana eliptocitoza in paraksizmalna nočna hemoglobinurija.

    Pri sferocitozi je značilno visoko število sferocitov v krvi. Sferociti so intenzivno okrogli in napihnjeni in imajo krajšo življenjsko dobo in tudi hitreje popokajo. Počijo, ker je je njihova membrana bolj prepustna za Na ione (ki jih vnašamo z soljo), posledično gre v celico tudi več kloridinih ionov in kasneje je še vode. Zaradi vode se eritrocit napihne in poči.

    Pri eliptocitozi so v krvi prisotni eliptociti – naj bi jih bilo vsaj 25%, gre pa za eritrocite elipsaste oblike. Znaki slabokrvnosti se pokažejo različno močno, v večini primerov pa so simptomi bolj mili.

    Paraksizmalna nočna hemoglobinurija predstavlja anemijo, ki se pojavlja le v določenih primerih kot so hormonske spremembe ali bolezni. Hemoliza je bolj izražena med spanjem (od tod tudi ime nočna). Ponoči je hemoliza bolj izrazita, saj pH krvi nekoliko upade, kar pospeši hemolizo. Bolezen običajno povzročajo okužbe, nosečnost in menstruacija.

    Laboratorijske preiskave za testiranje slabokrvnosti in značilna krvna slika pri anemijah, ki nastanejo kot posledica nepravilnosti znotraj eritrocita

    V urinu se pojavljata hemoglobin in hemosiderin, v krvi pa je povišan nekonjugirani bilirubin.  Hemosiderin v urinu dokažemo s citokemično reakcijo, povečano zmožnost hemolize eritrocitov pa s Hamovim testom. Test je pozitiven, če hemolizira več kot 10 % eritrocitov.

    Slabokrvnost zaradi znižane aktivnosti nekaterih encimov – ENCIMOPATIJE

    Hemolitične anemije zaradi pomanjkljive aktivnosti eritrocitnih encimov imenujemo tudi podedovane nesferocitne hemolitične anemije. Med njimi sta najpogostejši anemija zaradi znižane aktivnosti glukoza-6-fosfat-dehidrogenaze in anemija zaradi znižane aktivnosti piruvat-kinaze.

    Na svetu naj bi bilo več kot 100 milijonov ljudi, ki imajo podedovano znižano aktivnost glukoza-6-fosfatdehidrogenaze. Gen za ta encim je prisoten na spolnem X kromosomu, zato so moški, ki dedujejo ta gen, vedno homozigoti in je napaka pri njih v celoti izražena.  V organizem vsakodnevno vnašamo številne oksidante, ki lahko oksidirajo hemoglobin. Glukoza-6-fosfat-dehidrogenaza pa preprečuje oksidacijo hemoglobina.

    Laboratorijske preiskave pri določanju encimopatij

    Znižana je aktivnost glukoza-6-fosfat-DH v eritrocitih, v eritrocitih pa so prisotna tudi Heinzova telesca.

    Slabokrvnost zaradi napak v zgradbi hemoglobina

    Vzroki hemolitičnih anemij so lahko napake v zgradbi hemoglobina. Pride do zamenjave nekaj aminokislin, posledica pa je nastanek hemoglobina z zmanjšano sposobnostjo prenašanja kisika. Najpogostejša bolezen je anemija srpastih celic.

    Pri anemiji srpastih celic nastane hemoglobin S, ki ima to lastnost da izgubi obliko, ko odda kisik. Takrat se eritrocit splošči in ima posledično krajšo življenjsko dobo.

    Hemolitične anemije, kot posledica motenj izven celice – ekstrakorpuskularne anemije

    Pri vseh ekstrakorpuskularnih hemolitičnih anemijah je vzrok pridobljena motnja, ki povzroči okvaro in hemolizo eritrocitov.

    Zunajcelične slabokrvnosti lahko delimo naprej na:

    • avtoimunske hemolitične anemije – pri teh se tvorijo protitelesa proti lastnim eritrocitom. Naše telo prepozna lastne eritrocite kot tujek. Vzrok za nastanek bolezni v večini primerov ni znan, v primeru da je pa je posledica bolezni (npr. levkemije – bolezen celic bele krvne vrste – levkociti)
    • imunske hemolitične anemije zaradi škodljivega učinka zdravil – določena zdravila lahko delujejo kot hapten (nepopoln antigen). Potem ko se hapten veže na protein (na eritrocitu) postane antigen in ponovno tvori telo protitelesa proti lastnim eritrocitom.
    • hemolitične anemije zaradi škodljivega učinka kemičnih spojin – kemične snovi (težke kovine, organske snovi), nekatera zdravila, strupi žuželk, pajkov in kač, toksini bakterij okvarjajo encime eritrocitov in s tem povzročijo oksidacijo hemoglobina.
    • hemolitične anemije zaradi mehanske okvare eritrocitov – mehansko okvaro eritrocitov povzročajo umetne srčne zaklopke, tek na dolge proge in spremembe v drobnih žilah.

    Laboratorijske preiskave in krvna slika pri ekstrakorpuskularnih anemijah

    Laboratorijske preiskave ne odkrijejo vzroka anemije, ker so rezultati takšni kot pri vseh hemolitičnih anemijah.  V krvi se pojavljata anizocitoza in poikilocitoza, povišani so retikulociti (predzadnja razvojna stopnja eritrocita), v primeru hujše stopnje anemije pa se pojavljajo tudi normoblasti. Povišan je indirektni bilirubin.  Po prenehanju jemanja zdravil, odstranitvi kemične spojine tudi znaki anemije postopoma izginejo.

    Testiranje-slabokrvnosti: Skupno vsem normocitnim anemijam je popokanje eritrocitov zaradi znanih in neznanih razlogov.
    Skupno vsem normocitnim anemijam je popokanje eritrocitov zaradi znanih in neznanih razlogov.

    Slabokrvnost zaradi okvare kostnega mozga

    Okvare kostnega mozga so pridobljene. Vzroki so različni, pri vseh pa je poškodovana ena vrsta matičnih celic kostnega mozga. Posledica okvare matične celice je, da se določena vrsta celic ne more razvijati in deliti. Zato ni zrelih celic, ki so posledica razvoja in delitve matične celice. Anemije zaradi okvare kostnega mozga delimo v tri vrste:

    • aplastična anemija – aplastičen pomeni, da (v kostnem mozgu) ni celic. Vzrok aplastične slabokrvnosti je okvara pluripotentne matične celice (PMC – celica iz katere nastajajo vse krvne celice). Posledice okvare PMC so znižano število vseh treh celičnih vrst (trombocitov, eritrocitov, levkocitov), kar imenujemo pancitopenija.
    • čista aplastična anemija – čista aplastična slabokrvnost pomeni, da gre za pomanjkanje eritrocitov v kostnem mozgu. Vzrok čiste aplastične anemije je okvara matične celice, usmerjene v rdečo vrsto (UMC), zato so v krvi znižani eritrociti. Zaradi znižane številčne koncentracije eritrocitov se pojavlja anemija.
    • anemija zaradi metastaz novotvorb v kostnem mozgu – metastaze poškodujejo žilni sistem v kostnem mozgu in zato prehajajo v kri tudi nezrele celice. Poleg tega metastaze tudi izpodrivajo normalne celice v kostnem mozgu, da je njihov razvoj moten.

    Slabokrvnost kot posledica kronične odpovedi ledvic

    Kronična odpoved ledvic ima lahko različne vzroke. Zaradi okvare ledvic primanjkuje hormona eritropoetina, eritropoetin pa pospešuje nastajanje eritrocitov. Pri kronični odpovedi ledvic je motena tudi funkcija filtriranja krvi in eritrociti se izločajo v urin.

    Laboratorijske preiskave pri kronični odpovedi ledvic

    V krvi se pojavlja anizocitoza, poikilocitoza, ehinociti (nazobčani eritrociti).  Bolezen ledvic potrdimo z biokemijskimi preiskavami – z merjenjem koncentracije sečnine in kreatinina v serumu – osnovni ledvični test.

    Slabokrvnost zaradi obilne krvavitve

    Zaradi obilne krvavitve je takoj po krvavitvi koncentracija hemoglobina normalna, kasneje se kri razredči in koncentracija hemoglobina začne padati do 4 dni po krvavitvi.

    Laboratorijske preiskave pri obilni krvavitvi

    V krvi se pojavlja anizocitoza, poikilocitoza, povišani so retikulociti in pojavi se tudi levkoeritroblastna krvna slika.

    [callout title=”Naročanje” link=”https://diagnosticni-laboratorij.si/hormonsko-testiranje/kontakt/” icon=”icon-phone-sign”]Testiranje slabokrvnosti opravljamo v diagnostičnem laboratoriju Medicare PLUS. Pokličite 070-766-322 in se naročite.[/callout]

    Avtor: Aleš Koščak

    Viri:

    • Jože Prentar, Hematologija, SŠFKZ, 1989
    • Breda Pivk, Laboratorijska hematologija in transfuzilogija, SŠFKZ, IO, 2015
    • Lab tests online – CBC

    Vas slabokrvnost zanima še bolj? Preberite še: