Sprejemamo le naročene paciente. Prosimo, da se pred obiskom naročite na naši spletni strani. Hvala
  • Pokličite nas: 059-162-018
  • Kje smo: Erbežnikova 2, 1000 Ljubljana
  • Pon-pet: 7:30 - 16:00

    Avtizem je kompleksna razvojna motnja, z biološko in nevrološko osnovo. Zajema spremenjeno vedenje in socialne interakcije ter komunikacijo, motnje pa se lahko pojavljajo od lažjih do težjih oblik. Ker imajo osebe lahko slabše sposobnosti prebave sta avtizem in prehrana tesno povezana.

    Ta motnja je razvidna predvsem v razvoju govornih in socialnih sposobnosti. Pojavlja se lahko ne glede na spol in družbeni sloj.

    Avtizem je razvojna motnja, ne umska bolezen in ni posledica travme.

    Avtizem je del spektra, ki ga imenujemo motnje avtističnega spektra ali na kratko MAS. Spekter je tu mišljen kot razpon oziroma stopnja težav, s katerimi se posameznik z avtizmom sooča. Sicer med motnje avtističnega spektra poleg klasičnega avtizma spadajo še Aspergerjev sindrom, nespecifična razvojna motnja, Rettov sindrom in otroška dezintegrativna motnja.

    Spekter avtističnih motenj (SAM) ter avtizem in prehrana
    Spekter avtističnih motenj (SAM) ter avtizem in prehrana

     

    Avtizem je mnogo bolj pogost, kot misli večina ljudi. Svetovne raziskave kažejo, da ima eno izmed motenj avtističnega spektra 1% ljudi. To pomeni, da naj bi imelo v Sloveniji 20.000 ljudi eno izmed motenj avtističnega spektra in da se vsako leto rodi 180 novih otrok z avtizmom.

    Diagnosticiranje avtizma

    Diagnosticiranje avtizma poteka s posebnimi psihološkimi testi, kjer se odkriva simptome iz področij komunikacije, socialne interakcije, ponavljajočih aktivnosti ter na podlagi zahtevnih laboratorijskih izvidov, diagnoza pa se največkrat postavi nekje najpozneje do tretjega leta starosti.

    Medicina pravega vzroka za nastanek avtizma še ne pozna. Raziskave na tem področju se gibajo v smeri genetike, vendar je delež genetskih sprememb, ki jih lahko neposredno povežemo z avtizmom, relativno majhen.

    Precej bolj oprijemljive so raziskave biokemičnih procesov v telesu. Znanstveniki so ugotovili, da so moteni biokemični procesi na ravni celične presnove lahko povezani z razvojem avtizma. Zato menijo, da na razvoj avtizma vpliva predvsem kombinacija genetskih, imunskih, presnovnih in okoljskih dejavnikov, ki so posledica sodobnega načina življenja.

    Razvrstimo pa jih lahko v več skupin:

    • Imunološki,
    • pomanjkanje pomembnih mikroelementov in vitaminov,
    • zastrupitve s težkimi kovinami.

     

    Kako sta avtizem in prehrana povezana tudi v infografiki.
    Kako sta avtizem in prehrana povezana tudi v infografiki.

     

    Avtizem in prehrana

    Med imunološke dejavnike sodi predvsem zdravje črevesja, ki ga lahko prizadenejo bakterijske ali glivične okužbe. Nekateri strokovnjaki pa še posebej izpostavljajo intoleranco na gluten in kazein, ki je prepoznana pri 65% oseb z avtistično motnjo. Pri kar 99% pa je možno najti napake v osnovnem metabolizmu in presnovi hrane!

    Zastrupitve s težkimi kovinami se lahko pojavijo tudi v domačem okolju. Najbolj pogosta je recimo prisotnost živega srebra v cepivih za obvezna cepljenja, s svincem in aluminijem onesnaženo okolje ali pa recimo morska hrana iz industrijsko onesnaženih morij.

    Preiskave, ki jih zajema odkrivanje avtistične motnje običajno pokažejo okvaro črevesne stene, prisotnost toksičnih produktov mikroorganizmov, pomanjkanje dobrih bakterij v prebavilih, pomanjkanje vitaminov in mineralov, intoleranco na gluten in kazein, infekcije s patološkimi bakterijami ter zastrupitev s težkimi kovinami.

    Za zdravljenje avtizma pa žal ne obstaja neko enotno zdravilo ali terapija. Pacientom se glede na biološke izvide predpiše individualna terapija, ki vključuje predvsem prehransko dieto, torej izločanje živil, ki povzročajo intoleranco ter uvajanje probiotikov, dodatke vitaminov in mineralov. Terapija pa vključuje tudi učenje po posebni pedagoški metodi, ki je primerna za tiste z lažjimi avtističnimi motnjami.

    Avtor: BB

    Viri:

     

    Vas avtizem in prehrana zanimata še bolj? Preberite še: