Alergija na hrano testiranje ki ga moramo opraviti in intoleranca na hrano obsegata dve bolezni, ki pa ju prevečkrat zamenjujemo. Alergija na hrano je redka (se pojavi pri manj kot 3% populacije), vendar pa so simptomi zato bolj izraziti. Intoleranca na hrano na drugi strani prizadene 50% populacije, simptomi pa so blažji, vendar jih vseeno ne zanemarimo.

V nadaljevanju članka boste izvedeli:

  • Alergija na hrano, testiranje ki ga opravi alergolog vs. intoleranca na hrano
  • Najpogostejše oblike alergije na hrano
  • Kako poteka testiranje alergije na hrano
  • Kaj je intoleranca na hrano
  • Kako intoleranca na hrano lahko vodi v debelost
  • Kako poteka testiranje intolerance na hrano

 

Alergija na hrano testiranje vs. Intoleranca na hrano

Pojmovanja so si različna, zato najprej razjasnimo osnovne pojme:

Alergija na hrano: alergijska reakcija tipa I, ki je imunsko pogojena (v telesu se tvorijo protitelesa IgE) znana tudi kot prava alergija, prehranska alergija

Psevdoalergija: gre za reakcijo povzročeno s strani živil, ki vsebujejo veliko histamina (vino, jagode, prekajeni siri itd). Histamin je pomemben vmesni člen, ki sproži imunski odziv. Histamin se sicer naravno nahaja v bazofilcih (levkociti granulocitne vrste), ki porastejo ob stiku z alergenom. Podobno histamin naraste ko se prebavi živilo, ki vsebuje histamin. Simptomi psevdoalergije so podobni pravi alergiji.

Intoleranca na hrano: gre za nezmožnost prebavljanja enega ali več vrst živil. Najlažje razumljiva oblika intolerance na hrano je intoleranca na laktozo. Ta se pojavi zaradi pomanjkanja encima laktaze, ki ga potrebujemo za prebavo laktoze (mlečni sladkor).

Preobčutljivost na hrano: gre za niz zakasnelih simptomov. Ne vemo zakaj pride do preobčutljivosti na hrano. Lahko je posledica intolerance (nezmožnosti), lahko pa je preobčutljivost posledica česa drugega.

Nadalje bolezni ločujemo še po naslednjih značilnostih:

Alergija na hrano:

  • Reakcija je hitra in se zgodi v roku 2 ur po zaužitju hrane
  • Alergični ste običajno na eno živilo.
  • Imunski sistem sproži porast IgE protiteles takoj po zaužitju hrane. Protitelesa ostanejo v telesu zvišana maksimalno 2-3 dni, nato pa upadejo. Prav zato je potrebno, da smo alergenu izpostavljeni neposredno pred testiranjem.

Simptomi alergije na hrano obsegajo: težave z dihanjem, izcedek iz nosu, zatekanje in anafilaktični šok (ki je lahko tudi usoden).

Intoleranca na hrano ter preobčutljivost:

  • Reakcija je zakasnjena, saj simptomi nastopijo vsaj 3 ure po zaužitju, lahko pa se pojavijo šele po nekaj dneh
  • Intolerantni / preobčutljivi ste lahko na več živil
  • Prisotnost specifičnih IgG4 protiteles lahko pomeni intoleranco na hrano, medtem ko negativen izvid pomeni, da je potrebno vzrok iskati nekje drugje.
  • Zaradi intolerance na hrano se pojavljajo: napihnjenost, slabost, splošno slabo počutje, glavobol in nepojasnjeni izpuščaji

 

Alergija na hrano testiranje, ki se razlikuje glede od testiranja intolerance na hrano.

Alergija na hrano testiranje, ki se razlikuje glede od testiranja intolerance na hrano.

 

Najpogostejše oblike alergije na hrano

Alergija na mleko, je najpogostejša alergija, ki se pojavi že pri 6 mesečnih dojenčkih. Posledica alergije je atopijski dermatitis in značilno blato. Alergija na mleko običajno izzveni pri 2-4. letu starosti. Alergija na mleko je bolj pogosta tudi zaradi dejstva, da mleko vsebuje precej različnih beljakovin, ki povzročajo težave, te beljakovine pa so tudi neobčutljive na temperaturo in jih zato prekuhavanje ne uniči.

Alergija na jajca se dostikrat pojavi skupaj z mlekom, lahko pa tudi posebej. Podobno kot pri mleku, smo alergični na beljakovine v jajcu, ki jih je največ v beljaku.

Med sadje, ki najpogosteje povzroča alergijo sodijo: jagode, jagodičje (maline, robide, gozdne jagode), marelice, breskve, češnje, ter sadje z veliko vsebnostjo vitamina C (kivi, citrusi)

Tudi zelenjava povzroča alergijski odziv in sicer: korenček, peteršilj, zelena, paprika, stročnice ter soja.

Od oreščkov je najpogostejša alergija na arašide in lešnik, pri nekaterih pacientih pa se pojavi še alergija na sezam, mak, orehe in mandlje.

Kot omenjeno je najpogostejša alergija na mleko in alergija na jajca, ki pa je običajno prehodna pri otrocih. Zato naj na tem  mestu omenim še alergijo na morske rake. Značilno zanjo je, da jo opazimo precej pozno – ko smo že odrasli (morda temu dejstvu botruje tudi to da teh živil večina ne uživa dnevno). Bolj podrobno pa smo alergijo na hrano že predstavili.

Alergija na hrano testiranje:

Z opazovanjem – kmalu pa zaužitju se pojavi pekoč, neprijeten občutek v grlu, dihalne poti začnejo zatekati, zateče lahko tudi obraz in ušesa. Hujši odziv lahko enostavno sami povežemo z živilom, ki smo ga zaužili. Tej hrani se je potem potrebno izogibati, saj običajno ponovni stik z alergenom spremljajo hujši simptomi, saj v telesu že imamo spominske celice, ki pospešijo imunski odziv.

Vzroke za blažje simptome (zatekanje, solzne oči, kihanje, izpuščaje) težje odkrijemo sami, zato priporočamo, da obiščete osebnega zdravnika, ki vas bo napotil k alergologu.

Ta bo opravil različna testiranja. 1. in najbolj pogosta možnost so kožni vbodni testi, pri katerih opazujemo okolno tkivo poleg vboda in pričakovan odziv. Postopek je minimalno boleč, na ta način se določi odziv na 5-20 alergenov.

V primeru, da je odziv pri posameznem alergenu mejni, se opravi laboratorijska diagnostika iz krvi, v kateri iščemo specifična protitelesa IgE (ta sprošča imunski sistem v obtok, potem ko smo prišli v stik z alergenom). IgE protitelesa so prisotna v telesu če je alergija na hrano in če smo alergen zaužili. V nasprotnem primeru bo izvid negativen.

Poglejmo še drugo plat. Intoleranca na hrano.

Intoleranca na hrano pomeni, da naše telo ne »tolerira« določenih živil. Podobno kot pri alergiji na hrano, v večini primerov težave povzroča beljakovina, vendar so tudi tu izjeme. Kot že zgoraj omenjena laktozna intoleranca kjer ne prebavljamo laktoze v mleko.

Potem je tu še gluten, ki je zadnje čase precej zanimiv. Z njim povezujemo celiakijo, pri kateri je značilna poškodba resic tankega črevesja v kateri poteka absorpcija živil. Gluten (ki se sicer nahaja v pšenici in drugih žitih – npr. pira je vrsta pšenice in vsebuje gluten, vendar manj) je beljakovina, ki je sama po sebi težje prebavljiva. Pri pacientih s celiakijo pa glutena ne morejo prebaviti, kar vodi v izrazite težave (gre torej za nezmožnost prebave, kar moramo razlikovati od preobčutljivosti).

V laboratoriju opažamo porast pacientov, ki bi si želeli testirati, ker mislijo da so alergični na gluten. Gre za preobčutljivost in ne alergijo (prava alergija na gluten je zelo redka), prav tako pa tudi nimajo celiakije (ki je prav tako zelo redka bolezen).

Pri teh pacientih sicer lahko zaznamo odziv telesa na gluten, vendar še v sprejemljivem območju, pri katerem prehranski terapevti še ne predvidevajo izločevalne diete. Res pa je, da pri nekaterih pacientih zaznamo odziv na pšenično moko (vendar ne gluten), kar daje slutiti, da je v ozadju še nekaj – morda škropiva ali pa kakšne druge beljakovine v pšenici.

Odvečna teža in intoleranca na hrano

Imunologi si niso enotni glede vloge IgG4 protiteles. Kot vemo imamo v telesu več podtipov protiteles, ki v krvi opravljajo različne naloge. IgE protitelesa smo uspešno povezali z alergijskim odzivom. IgG delimo naprej na podtipe IgG1, IgG2… Določeni tipi protiteles nastanejo zaradi okužbe z virusi, drugi z bakterijami, potem so tu specifična protitelesa IgG4, katerih vloga ni jasna.

Ker imunski sistem izvira iz črevesja, očitno nekatere beljakovine telo težje razgradi na hranljive aminokisline, ali je posledica tega nastanek protiteles IgG in IgG4 pa še razjasnjeno. Dejstvo pa je, da protitelesa tekmujejo med seboj za vezavna mesta na antigenih (alergenih), zato pri določenih pacientih alergija na hrano lepo korelira z intoleranco na hrano, pri drugih pa ne.

Torej če IgG4 protitelesa v krvi so, tekmujejo za vezavna mesta, slabijo imunski sistem in povzročajo t.i. mikro vnetja. Prav tako je imunski sistem obremenjen z izdelovanjem enega tipa protiteles. To kronično vnetje preko delovanja citokinov, hormona leptina in tudi kortizola lahko vodi do inzulinske odpornosti (inzulin je edini hormon, ki znižuje raven glukoze v telesu).

Veliko ljudi s prekomerno telesno težo ima zvišane tudi ostale biološke vrednosti, zato obstaja tesna povezava med stopnjo debelosti in odpornostjo na inzulin. Pri takih pacientih, je eden izmed ukrepov za izboljšanje zdravja, tudi preprečevanje kroničnega odzivanja imunskega sistema in zdravljenje teh mikro vnetnih procesov.

Prekomerna telesna teža je običajno povezana tudi s hormonskim neravnovesjem. Dostikrat se pojavi t.i. estrogenska dominanca (višek estrogenov v primerjavi s progesteronom), saj se estrogen tvori iz holesterola, ki ga je pri omenjenih pacientih dovolj v podkožni maščobi.

Želja po sladkem izhaja iz potreb telesa (zaradi visokega kortizola se poveča trenutna potreba po glukozi) kot tudi serotonina ki velja za hormon sreče. Njegovo pomanjkanje posnema depresijo in želja je potešena le za kratek trenutek.

Testiranje intolerance na hrano

Na intoleranco na hrano pomislimo, ko se pojavijo simptomi kot so napenjanje, občutek, kot da bi se nam hrana pretakala po trebuhu, neprestani glavoboli, pomanjkanje koncentracije, bolečine v sklepih in mišicah, težave s prekomerno težo in nepojasnjeni izpuščaji na koži.

Katero živilo točno nam povzroča težave, težko ugotovimo, saj so simptomi zakasneli. Izvidi pacientov, ki jih testiramo v laboratoriju so različni. Največkrat se ponavlja preobčutljivost na kravje mleko (in izdelke iz mleka), lešnik, kivi, jajca, pšenico.

Po izločevalni dieti, katero upoštevamo 2-3 mesece, naj bi tudi simptomi izginili. Vendar pa je potrebno biti posebno previden, da ne pride do pomanjkanja esencialnih snovi, ki smo jih sicer vnašali pred dieto.

IgG ali IgG4 protitelesa

V laboratoriju uporabljamo protitelesa, ki jih pripravljajo laboratoriji v Nemčiji. Neposredna primerjava laboratorijskih izvidov je težja, saj se nobena mednarodna shema ne ukvarja s takimi vzorci, podobno se tudi razlikujejo tehnike priprave protiteles, s katerimi merimo odziv.

Na podlagi interne primerjave, ki smo jo izvedli v laboratoriju smo ugotovili, da lahko v povprečju pričakujemo za 2 razreda nižji odziv pri protitelesih IgG kot protitelesih IgG4. Zato lahko sklepamo, da so IgG4 protitelesa bolj specifična.

Kako poteka testiranje?

Testiranje preobčutljivosti na hrano se prične tako, da morajo pred samim testiranjem obstajati določeni simptomi. Pred samim testiranjem se prav tako ne poslužujemo kakšnih diet, temveč uživamo hrano tako kot običajno. Testiranje na tipe živil, katerih ne uživamo, ni smiselno, saj bo odziv negativen. Protitelesa sicer v organizmu ostanejo kar nekaj časa, vendar moramo upoštevati tudi to, da moramo določeno hrano uživati nekaj časa (šele nato se razvijejo tudi simptomi). Pacientom zato svetujemo, da iz možnega nabora živil izberejo tistega, ki najbolj ustreza njihovim prehranskim navadam.

Testiranje intolerance na hrano se izvede iz krvi, ki jo pacient odda iz vene ali prsta. Odvzem je mogoče opraviti kadarkoli v dnevu, prav tako pa pacient ne rabi biti tešč.

Laboratorijski izvid vsebuje podatke o testiranju prisotnosti protiteles na posamezna živila. Glede na številčno koncentracijo protiteles, zaznano v vzorcu, razvrstimo živila v razrede. Višji kot je razred, več protiteles v vzorcu je bilo zaznanih. Tu pa več o tem kakšen je izvid za intoleranco na hrano.

S strani pacientov, pri katerih je bil zaznan pozitiven odziv na nek alergen v hrani, potem ko so živilo izločili iz svoje prehrane, dobimo informacije o izboljšanju oz. odpravi simptomov.

Vendar pa moram omeniti tudi paciente, pri katerih je laboratorijski izvid negativen (ni bilo odziva). Ker so simptomi preobčutljivosti precej splošni, so ti lahko posledica neke druge bolezni. Vsem pacientom zato na začetku odsvetujemo izbiro nabora iz širšega seznama živil, saj je le ta sestavljen iz osnovnih živil, katera morajo biti pozitivna, da bi bil odziv pozitiven tudi pri sestavljenih živilih (npr. glavna sestavina navadnega sira je kravje mleko). Tudi zato je smiselno, da se pred testiranjem o svojih simptomih pogovorite z osebnim zdravnikom, saj kot smo ugotovili alergija na hrano in intoleranca na hrano (oz. preobčutljivost) sta dve različni bolezni.

Aleš Koščak

Viri:

 

Vas alergija na hrano testiranje in intoleranca na hrano zanimata bolj podrobno? Preberite še: