Intoleranca na hrano in izvid – kaj lahko pričakujemo in kako ukrepamo

Intoleranca na hrano je pogost pojav, saj se pojavlja pri velikem deležu populacije.

Intoleranca na hrano je ponavljajoč negativen odziv na hrano, ki pa ni neposredna posledica imunskega odziva. Znaki se navadno pojavijo nekaj ur po zaužitju, njihova resnost pa je odvisna od količine škodljive hrane, ki ste jo zaužili, še posebej, če ne prebavljate mlečnega sladkorja. Z večanjem količine zaužite laktoze so tudi znaki čedalje hujši. Neodkrite intolerance pa so lahko tudi vzrok za prekomerno težo.

Posameznikov odziv na hrano, ki povzroča težave, je pogosto zelo različen. Včasih so to na primer vetrovi, drugič pa želodčni krči ali slabost, zato je tudi diagnosticiranje intolerance na hrano težje, saj sami morda ne posumimo takoj na intoleranco.

V pomoč nam je lahko laboratorijska preiskava intoleranca na hrano in izvid. Ta se opravi tako, da iz kapilarne krvi, seruma ali plazme ugotovimo prisotnost IgG4 protiteles. Sama prisotnost protiteles pa še ne pomeni potrjene nutritivne intolerance. Zato je pomembno, da testiranje oziroma svoje težave zaupate zdravniku oz. specialistu.

Intoleranca na hrano in izvid

Da še pred testiranjem veste kaj pričakovati,  če se odločite za laboratorijsko preiskavo intolerance na hrano, vam predstavljamo primer izvida.

Ker je na voljo več različnih obsegov testiranj, se najprej odločite katerega želite. Na izvidu se nahajajo izbrana živila, ob njih pa stopnja odziva, izražena v razredih. Da si lažje predstavljamo resnost preobčutljivosti, je odziv označen tudi barvno. Rdeča barva tako nakazuje prisotnost intolerance. V spodnji sliki se nahaja primer pacienta z izrazito intoleranco na kravje mleko ter lešnik.

Primer_izvida_nutritivna-intoleranca-24

Intoleranca na hrano in izvid

 

Kaj narediti po prejemu izvida in ob potrjeni prehranski intoleranci?

Glede na resnost odziva, obstajajo priporočila za izogibanje hrani, ki povzroča težave. To pomeni, da se je živilom z visokim odzivom treba odpovedati in jih za določen čas odstraniti iz prehrane.

Vendar pozor, če se tega lotimo sami, si lahko tudi škodujemo, saj lahko telo prikrajšamo pomembnih hranil!

Strokovnjaki za prehrano iz društva Befit poudarjajo pomembnost pravilnega razmerja vnosa živil (“beljakovine 20-30 %, maščobe 15-25 %, ogljikovi hidrati 55-60 %, in vlaknine 30-50 g/dan”), kar pa lahko ob nepoznavanju ali popolnem izključevanju hrane precej pokvarimo. Zato je še toliko bolj pomembno, da se ob potrjeni diagnozi prehranske preobčutljivosti posvetujemo z strokovnjakom, ki nam bo v primeru hude intolerance pomagal oblikovati individualni prilagojeni jedilnik.

mojca-cepus

Mojca Cepuš, Befit

»Pomembno je vedeti, da namen individualnih programov ni samo izguba kilogramov ali optimizacije zdravja, ampak predvsem naučiti stranke, kako uporabljati pridobljeno znanje, tako da se težave bodisi s težo bodisi z zdravjem ne bodo več ponovile«.

MOJCA CEPUŠ, svetovalka za zdravo prehrano in hujšanje, certificirana nutricistka

 

Dobro pa je, da prehranska intoleranca, razen celiakije, nima dolgoročnih ali resnih zdravstvenih posledic in da je pogosto samo začasna. Lahko jo povzroča kakšna druga bolezen (začasna laktozna intoleranca se lahko pojavi zaradi vnetja črevesja) ali pa je povezana z odraščanjem (pri mnogih malčkih se kasneje poveča sposobnost vsrkavanja fruktoze). Nastane lahko tudi kot posledica jemanja dolgotrajnega antibiotikov, sploh pri otrocih.

Za razlago izvidov ali pomoč pri oblikovanju jedilnika se lahko obrnete na društvo Befit, z veseljem vam bodo pomagali. Za nasvet povprašajte strokovno ekipo Befit