Sprejemamo le naročene paciente. Prosimo, da se pred obiskom naročite na naši spletni strani. Hvala
  • Pokličite nas: 059-162-018
  • Kje smo: Erbežnikova 2, 1000 Ljubljana
  • Pon-pet: 7:30 - 16:00

    Kronična vnetna črevesna bolezen (KVČB) je bolezen prebavil, za katero je značilen kroničen in običajno doživljenjski potek z akutnimi poslabšanji in vmesnimi mirnimi obdobji (remisijami). Kronična vnetna črevesna bolezen označuje tri skupine obolenj: ulcerozni kolitis (UK), Crohnovo bolezen (CB) in intermediarni kolitis.

    Kronična vnetna črevesna bolezen in ulcerozni kolitis

    Ulcerozni kolitis je vnetje sluznice in podsluznice debelega črevesa. Prizadene lahko celotno debelo črevo, praviloma je prizadeta danka. Bolezen je kronična, najpogosteje poteka v zagonih, ki so lahko dolgi tudi po več let (t.i. remisije). Značilni simptomi ulceroznega kolitisa so driska, krvavitve iz danke, številna iztrebljanja krvavkastega sluzavega blata, krčevite bolečine v trebuhu, lažni pozivi k iztrebljanju, povišana telesna temperatura, slabokrvnost in hujšanje. Resnost simptomov je sorazmerna z razširjenostjo bolezni. Čeprav se bolezen lahko pojavi akutno, so simptomi praviloma prisotni več tednov, preden bolniki poiščejo pomoč.

    Vzrok, zakaj nastane kronična vnetna črevesna bolezen ni natančno poznan. Trenutno velja domneva, da telo pri posameznikih z določeno genetsko nagnjenostjo, napačno oz. premočno reagira na normalno prisotne bakterije v črevesju. To povzroči vnetno reakcijo in okvaro črevesne stene, saj se ob vnetju izločajo razne škodljive snovi, ki naj bi uničile napadene bakterije, a hkrati poškodujejo tudi »bojno polje«.

    Ob tem gre najbrž tudi za neravnotežje v imunskem sistemu, saj del imunskega sistema, ki je odgovoren za regulacijo imunskega odgovora, ne opravi svoje naloge. Pomembno vlogo pri nastanku in razvoju bolezni imajo tako genetski, imunski in okoljski dejavniki. Tudi dolgotrajna izpostavljenost stresu (npr stres na delovnem mestu) lahko povzroči spremembe imunskega sistema in pripomore k nastanku in razvoju bolezni, še bolj pa stres pripomore k slabšemu poteku bolezni, ko je ta že prisotna. Pomembno je, da si bolniki poiščejo najboljše načine za sproščanje in odpravljanje znakov stresa in si tako zagotovijo notranje ravnovesje. Preberite še izkušnjo pacienta z ulceroznim kolitisom.

    O KVČB si lahko več ogledate tudi v videoposnetku na You Tube kanalu #mojLaboratorij. Vabljeni k ogledu!

    Kronična vnetna črevesna bolezen – Crohnova bolezen

    Crohnova bolezen je kronično granulomatozno vnetje, ki lahko prizadene katerikoli del prebavne cevi. Kaže se z različnimi oblikami vnetnega dogajanja, kar je najverjetneje genetsko pogojeno. Zgodaj v poteku bolezni vnetno dogajanje zajame le sluznico. Postopno se vnetje širi globlje in zajame celotno črevesno steno, lahko se razširi tudi v okolne strukture.

    Bolezen je doživljenjska, njen klinični potek je med bolniki različen in se spreminja s trajanjem bolezni. Pri redkih bolnikih se vnetne aktivnosti umirjajo in celo izzvenijo, večinoma pa je bolezen napredujoča, poteka s ponavljajočimi se vnetnimi zagoni in vodi v črevesne zaplete.

    Najpogostejši simptomi in znaki pri Crohnovi bolezni so: ponavljajoča se trebušna bolečina in krči, dlje časa trajajoča driska, ki je lahko tudi krvava ter splošna utrujenost in slabo počutje. Poleg teh pa se pojavljajo še številni znaki in simptomi, tako v črevesu kot tudi izven. Pogosto so prvi znak razjede v ustih ali bolečine v sklepih. Veliko bolnikov navaja zmanjšan tek, hujšanje, povišano telesno temperaturo in rane v predelu zadnjika.

    Bolj pogoste so analne fisure (to so razpoke v sluznici zadnjične odprtine). Bolniki, ki imajo stenozantno obliko bolezni, se najpogosteje pritožujejo zaradi hudih, krčevitih bolečin v trebuhu in zaprtja, ki se izmenjuje z drisko, ko se oz. če se zapora sprosti. Prizadetost tankega črevesja pogosto pripelje do podhranjenosti zaradi okvarjene ali nepopolne absorpcija hranil v črevesju (malabsorbcija). Kadar je prizadet zgornji del prebavne cevi, se lahko bolezen kaže s slabostmi, bolečinami v žlički, bruhanjem, zavračanjem hrane in bolečinami ob požiranju. Zaradi vnetja in krvavitev je pogosto prisotna slabokrvnost (anemija).

    Intermediarni kolitis

    Intermediarni kolitis je kronična vnetna črevesna bolezen, kjer razmejitev med UK in CB klinično, histološko in diagnostično ni možna.

    Preden se posvetimo “resni” diagnostiki kronične vnetne črevesne bolezni pa še nekaj besed o sestavi in barvi blata v spodnji sliki.

    Kronična vnetna črevesna bolezen in barva blata
    Kronična vnetna črevesna bolezen in barva blata

    Diagnostika kronične vnetne črevesne bolezni

    Na KVČB moramo pomisliti pri vsakem bolniku, ki ima kronično drisko z ali brez primesi krvi, bolečine v trebuhu in sistemske znake bolezni.

    Laboratorijske preiskave so neznačilne in so odsev trajanja bolezni, njene razširjenosti, krvavitve, intenzivnosti vnetja in malabsorbcije. Pomembna je analiza vzorca blata za izključitev bakterijskih, virusnih ali parazitskih vzrokov diareje. Za potrditev ali izključitev vnetnih procesov v črevesju lahko v novejšem času v blatu določamo vrednost kalprotektina in laktoferina.

    Ultrazvok omogoča prikaz vnetnega dogajanja, debeline in strukture črevesne stene, lokacijo bolezenskega dogajanja in prikaz zapletov CB, kot so fistule in abscesi.

    Endoskopska ocena črevesne sluznice predstavlja zlati standard za odkrivanje kronične črevesne bolezni ter diferenciacije med UK in CB. Omogoča oceno vnetnih sprememb in biopsijo črevesne sluznice za histološko analizo.

    Včasih simptomi KVČB spominjajo na simptome intolerance na hrano. Ker ima kronična vnetna črevesna bolezen praviloma bolj izrazite težave in zaplete, ki lahko nastanejo, če bolezni ne zdravimo, je razlikovanje še toliko bolj pomembno. Zapleti z intoleranco na hrano so praviloma posledica sindroma razdražljivega črevesja, medtem ko gre pri KVČB za širši spekter dejavnikov. Vsekakor pa pacientom svetujemo, da se o simptomih pogovorite z osebnim zdravnikom, ki vas bo po potrebi napotil k gastroenterologu, ki bo lažje presodil za katero obliko bolezni gre.

    Avtor:

    Petra Okoren, dipl.inž.lab.biomed.

    Viri: