Sprejemamo le naročene paciente. Prosimo, da se pred obiskom naročite na naši spletni strani. Hvala
  • Pokličite nas: 059-162-018
  • Kje smo: Erbežnikova 2, 1000 Ljubljana
  • Pon-pet: 7:00 - 15:30

Jetrni encimi
  • Jetra
  • by Aleš Koščak
  • 30 junija, 2015

    Jetra predstavljajo našo največjo žlezo in hkrati naš največji organ. Ker sodelujejo pri prebavi so odlično prekrvavljena. Jetrni encimi, ki nastajajo v jetrih, omogočajo sintezo beljakovin na bolj enostavne aminokisline, ki jih telo potrebuje za delovanje. Ker del aminokislin ne moremo zaužiti s hrano so jetrni encimi nujni za normalno življenje.

    Ker jetra ne bolijo (niso oživčena), je samo prepoznavanje prvih znakov okvare jeter težje. Simptomi pri katerih lahko pričnemo sumiti na okvaro jeter so: kronična utrujenost, depresija, pogosti glavoboli, slabost, preobčutljivost na maščobe, napihnjenost in stiskanje pod rebri.

    V pomoč so nam tudi jetrni testi. Jetrni test zajema merjenje osnovnih biokemičnih preiskav. Sem spadajo jetrni encimi, maščobe (holesterol – HDL, LDL, trigliceridi) in krvni sladkor.

    Jetrni encimi

    Alkalna fosfataza

    Alkalna fosfataza predstavlja skupino encimov, ki so prisotni v večini človeških tkiv. Največ alkalne fosfataze najdemo v črevesni sluznici, jetrnih celicah, placenti, ledvičnih tubulih, kosteh, pljučih in levkocitih.

    Povišane vrednosti:

    Katalitična aktivnost kostne alkalne fosfataze se poviša pri zaraščanju kosti (po zlomih), osteomalaciji, rahitisu, malignih tumorjih in metastazah v kosteh.

    Jetrna alkalna fosfataza se poviša pri boleznih jeter kot so ciroza, hepatitis, obstrukcijska zlatenica, maligni tumorji in metastaze v jetrih.

    Povišana katalitična aktivnost v serumu se pojavi tudi zaradi bolezni ledvic.

    Normalne (fiziološke) vrednosti:

    V serumu zdravih odraslih se nahaja jetrna alkalna fosfataza. Pri otrocih pa poleg jetrne najdemo tudi kostno alkalno fosfatazo. Kostna alkalna fosfataza je fiziološko povišana pri otrocih zaradi aktivnosti osteoblastov v času rasti. Vrednosti v serumu so 2 – 3 krat višje kot pri odraslih in se znižajo po puberteti. Pri nosečnicah pa je v zadnjem trimesečju fiziološko povišana placentarna alkalna fosfataza.

    Aspartat – aminotransferaza (AST)

    Aspartat aminotransferaza (AST) je encim, ki ga najdemo v jetrih, srčni mišici, skeletnem mišičju, manj pa v možganih ledvicah, trebušni slinavki, pljučih in ostalih tkivih.

    Povišane vrednosti:

    Pri poškodbah tkiv, ki so bogata z encimom AST, encim prehaja v krvni obtok kar se opazi kot povišana katalitična aktivnost encima v krvnem serumu. Določanje katalitične aktivnosti AST v serumu ima pomembno vlogo pri ugotavljanju bolezni srca in jeter.

    Povišana katalitična aktivnost se pojavi pri miokardnem infarktu, izrazito povišana pa pri mišični distrofiji in miozitisu (vnetje mišic).

    Določanje katalitične aktivnosti AST v serumu ima pomembno vlogo tudi pri ugotavljanju bolezni jeter in žolčnih vodov.

    Alanin – aminotransferaza (ALT)

    Alanin – aminotransferaza (ALT) ima pomembno vlog pri metabolizmu aminokislin, proteinov in ogljikovih hidratov. Encim ALT se nahaja v citoplazmi celice. Najdemo ga v skoraj vseh organih razen v kosteh in zobeh. Največ ga je v jetrih, skeletnih mišicah, srcu, ledvicah, trebušni slinavki, eritrocitih, itd.

    Povišane vrednosti:

    Povišana katalitična aktivnost v serumu se pojavi pri boleznih jeter hepatobiliarnega trakta. Katalitična aktivnost se najbolj poviša pri akutnem virusnem hepatitisu.

    Aktivnost alanin – aminotransferaze (ALT) se poviša pri cirozi jeter, akutnem in kroničnem hepatitisu in karcinomu trebušne slinavke. ALT je v serumu dober pokazatelj insuficience (popuščanje) desnega dela srca. V tem primeru je aktivnost ALT-ja višja od AST-ja. Zmerno se poviša tudi pri obstrukcijski zlatenici.

    Gama – glutamil transferaza (Gama GT)

    Gama GT je encim, ki ga najdemo v mnogih tkivih, najbolj pogosto se nahaja v jetrih, manj pa v ledvici, trebušni slinavki, možganih, pljučih, miokardu, skeletnih mišicah, levkocitih in eritrocitih.

    Povišane vrednosti Gama – GT se pojavijo pri: hepatitisu (akutni in kronični), cirozi, jetrnih metastazah in raku jeter, alkoholni bolezni jeter, itd.

    Kaj pa ko opravim jetrni test

    Jetrni encimi na žalost niso dovolj specifični. To pomeni, da povišana vrednost posameznega encima še ne pomeni točno določene bolezni temveč lahko zajema širši spekter bolezni. Zato je pomembno, da pri diagnostiki upoštevamo še pacientovo anamnezo in klinične simptome. Zdravnik lahko naroči tudi ultrazvok jeter. Včasih je za slabše delovanje jeter kriva tudi slabokrvnost.

    Veliko lahko za svoja jetra storimo tudi sami. Fizična aktivnost sama po sebi dvigne vrednost jetrnih encimov, saj se pospeši prebava. Tudi raznovrstna hrana in izogibanje nasičeni maščobi skrbita za zdravje jeter. Pomaga tudi če upoštevati nasvete za vzdrževanje nizkega slabega holesterola (LDL) in visok nivo dobrega holesterola (HDL – kako dvigniti dober holesterol). Jetrni test pa lahko opravite tudi v našem laboratoriju.

    Avtor: Petra Okoren, dipl. ing. lab. biomed

    Kaj pa se dogaja z jetrnimi encimi in holesteroli kadar se na testiranje krvi odpravite po telvodabi ali obilnem obroku? Preverite v videoposnetku na našem You Tube kanalu, kjer vam predstavimo tudi zakaj morate za nekatere laboratorijske preiskave biti tešči, ko oddate kri v laboratoriju.

    Za več podobnih videoposnetkov pa obiščite naš You Tube kanal #mojLaboratorij!

    Viri:

    • T. Kos, B. Pivk, Osnove laboratorijske biokemije 1, SŠFKZ, 2005
    • T. Kos, Klinična kemija in biokemija 4, SŠFKZ, 2006
    • Wikipedija – jetra

    Vas jetrni encimi zanimajo še bolj? Vabljeni k branju: