Vitamin D imenujemo tudi »vitamin sonca«, ker ga telo tvori le ob sončni svetlobi. Odločilen je za zdrave kosti in lahko upočasni razvoj osteoporoze. Vitamin D krepi tudi imunski sistem in preprečuje nastanek nekaterih vrst raka.

Kaj je vitamin D?

Vitamin D pospešuje absorpcijo kalcija in fosfatov in je nujno potreben za pravilno rast in tvorbo zob in kosti. Iz zgodovinskih razlogov se vitamin D uvršča med vitamine, čeprav se ga obravnava kot prohormon z različnimi aktivnimi metaboliti, ki delujejo kot hormoni. Telo ga začne proizvajati, ko je izpostavljeno ultravijoličnim B-žarkom v sončni svetlobi. Teoretično je dovolj le nekaj minut sonca na dan, da dobimo potrebno količino vitamina D, vendar marsikdo ne dobi niti toliko sončne svetlobe, še posebno pozimi. Poleg tega se sposobnost telesa, da tvori vitamin D, z leti slabša, tako da je pomanjkanje tega vitamina pri starostnikih kar pogosto. A tudi pri mlajših je mogoče, da jim vitamina primanjkuje.

Oblike vitamina D

V krvi lahko izmerimo koncentracijo dveh vrst vitamina D; to sta 25-hidroksivitamin D in 1,25-dihidroksivitamin D. Glavna oblika je 25-hidroksivitamin D, ki je hkrati tudi relativno neaktiven in je predhodnik aktivne oblike vitamina D – 1,25-dihidroksivitamin D.

Zaradi dolge razpolovne dobe in večje koncentracije 25-hidroksivitamina D se le-ta oblika običajno meri za oceno in spremljanje stanja vitamina D pri posameznikih.

Vitamin D izvira iz dveh virov:

  • endogenih virov; vitamin D se proizvaja v koži z izpostavljenostjo sončni svetlobi,
  • eksogenih virov; pri zaužitju živil in prehranskih dopolnil.

Vrste vitamina D se kemijsko rahlo razlikujejo in jih lahko razdelimo še v dve skupini:

  • vitamin D2 (ergokalciferol, ki prihaja iz rastlin) in
  • vitamin D3 (holekalciferol, ki prihaja iz živali).

Vitamin D2 in vitamin D3 sta enako učinkovita kadar se v jetrih in ledvicah pretvorita v aktivno obliko 1,25-dihidroksivitamin D.

Vitamin D v aktivni in neaktivni obliki.

 

Absorbcija vitamina D

Zaužiti vitamin D se v tankem črevesju učinkovito (cca. 80%) absorbira po mehanizmu, značilnem za maščobotopne molekule ter se nato preko limfnega sistema hitro prenese v jetra, kjer se presnovi. V naši koži nastaja vitamin D3, ki poteka v dveh stopnjah. Za prvo stopnjo so potrebni UVB žarki, druga pa poteka tudi ponoči iz produktov, ki so nastali v prvi stopnji. Ob normalni izpostavljenosti sončnim žarkom se v koži sintetizira 20-50 µg vitamina D dnevno. S sončenjem ni mogoče preseči primernih količin vitamina D, saj ga telo tvori le toliko, kot ga potrebuje.

Vloga vitamina D v telesu

Glavna vloga vitamina D je, da sodeluje pri normalni absorbciji/uporabi kalcija, fosforja in (v manjši meri) magnezija. Vitamin D je bistvenega pomena za rast in zdravje kosti in zob. Sodeč po raziskavah je pomemben pri preprečevanju osteoporoze, bolezni, ki povzroča krhke kosti in s tem povečuje tveganje za zlome. Brez vitamina D telo ne more absorbirati kalcija iz hrane in dopolnil, ne glede na to, koliko ga užijemo. Izkazalo se je tudi, da vitamin D vpliva na rast in diferenciacijo številnih drugih tkiv in pomaga uravnavati imunski sistem. Sodeluje tudi pri drugih obolenjih, kot so avtoimunost in rak.

Znižano koncentracijo vitamina D najdemo pri starejših ljudeh in ljudeh s povečano telesno težo, ki običajno niso dovolj izpostavljeni soncu. Večje pomanjkanje vitamina D najdemo tudi pri ljudeh s temnejšo kožo in pri tistih, ki dalj časa jemljejo določena zdravila. Povečane potrebe po vitaminu D so priporočljive tudi med nosečnostjo. Ustrezna izpostavljenost soncu je ocenjena na 2x tedensko za 5 – 20 minut. Ljudje, ki niso dovolj izpostavljeni soncu lahko vitamin D pridobijo iz hrane ali prehranskih dopolnil.

Koliko vitamina D potrebujemo?

Pomanjkanje vitamina D je zdravstveni problem povsod po svetu. Pomanjkanje vitamina D se pojavlja predvsem pozimi, saj je izpostavljenost sončni svetlobi veliko manjša kot poleti.

Po priporočilih Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) potrebujejo odrasli dnevno 20 µg vitamina D. To količino lahko dobimo bodisi s hrano, ali pa preko tvorbe v koži pod vplivom sonca. Natančne potrebe je sicer težko določiti, saj je težko oceniti količino vitamina D, ki ga telo tvori samo. Pozimi, ko je manj sonca in naše telo težje samo tvori vitamin D, ga moramo zato s hrano vnesti nekoliko več kot poleti, ko je sonca dovolj.

Naravni viri vitamina D so mastne ribe, ribje olje, jetra, jajčni rumenjak ter mleko in mlečni izdelki. Rastlinska živila vsebujejo zelo majhne ali pa nične količine vitamina D.

  • PREMALO VITAMINA D: avitaminoza D je škodljiva za kosti; pri otrocih lahko povzroča rahitis in nepravilen razvoj kosti, pri odraslih pa poveča tveganje za osteoporozo. Pomanjkanje lahko povzroča tudi drisko, nespečnost, živčnost in zbadanje v mišicah. Vendar je danes verjetnost, da otrok zboli za rahitisom, majhna, saj otroci praviloma preživijo dovolj časa na soncu, da lahko telo ustvari zadostne količine vitamina D.
  • PREVEČ VITAMINA D: čeprav telo samo izloči morebitne prevelike količine vitamina D, ki nastane ob sončni svetlobi, lahko nastopijo težave, če zaužijemo preveč dopolnil. Pojavijo se zaprtje ali driska, glavobol, pomanjkanje apetita, slabost in bruhanje, nereden srčni utrip in skrajna utrujenost. Nadaljevanje jemanja velikih količin lahko poruši ravnovesje kalcija in fosforja, oslabi kosti in povzroči, da se kalcij nabere v mehkem tkivu, na primer mišicah.

 

Avtor: Petra Okoren, dipl.inž.lab.biomed.

Viri:

  • Lab tests online – vitamin D
  • Vitamini, minerali in druga prehranska dopolnila/ (prevod Milič K. in drugi). Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
  • E-zdravje.com Koliko vitaminov poznamo.

 

Vas Vitamin D zanima še bolj? Preberite še: