Obolenja debelega črevesa delimo na kronične vnetne bolezni (Chronova bolezen, ulcerozni kolitis) in na maligne ter benigne tumorje. Kronične vnetne črevesne bolezni (KVČB) spremljajo pacienta vse življenje v bolj ali manj intenzivni obliki. Ločevanje med kroničnimi vnetnimi boleznimi in ne-vnetnimi obolenji pa omogoča kalprotektin.
Chronova bolezen
Pri Chronovi bolezni proces zajame vse dele prebavne cevi od sluznice v ustni votlini do anusa. Bolezen najpogosteje prizadene terminalni del ileuma in/ali debelo črevo. Vnetni proces pri Chronovi bolezni v nasprotju z ulceroznim kolitisom zajame vse sloje črevesne stene.
Ulcerozni kolitis
Ulcerozni kolitis je kronična bolezen, ki poteka v zagonih, remisije so lahko dolge tudi po več let. Klinična slika je odvisna od razširjenosti in intenzivnosti vnetja, ki ga spremljajo krvavo sluzasta iztrebljanja, lažni pozivi k iztrebljanju, bolečine v trebuhu, zvišana telesna temperatura, anemija in hujšanje.
Za odkrivanje KVČB je najbolj zanesljiva metoda kolonoskopija. Z njo lahko opredelimo lokacijo, obseg in stopnjo KVČB ter ločimo Chronovo bolezen od ulceroznega kolitisa. Ker je kolonoskopija invazivna in draga metoda, predstavljajo biomarkerji poceni, dostopno in ponovljivo nadomestilo, vendar pa z biomarkerji ne moremo natančno ločiti Chronove bolezni od ulceroznega kolitisa.
Kalprotektin
Kalprotektin je beljakovina, ki veže kalcij, in se nahaja v citoplazmi nevtrofilnih granulocitov in makrofagov. Nahaja se v plazmi in telesnih tekočinah, v blatu pa so njegove koncentracije šestkrat večje kot drugje v telesu. V procesu vnetja črevesne sluznice se sprošča v lumen črevesa, zato njegova koncentracija v blatu neposredno odraža aktivnost vnetja črevesne sluznice. Zaradi teh lastnosti je občutljiv kazalec vnetja črevesne sluznice, uveljavljen kazalec za razlikovanje med organskimi in funkcionalnimi motnjami v črevesni steni, za spremljanje aktivnosti bolezni in odziva na zdravljenje pri kroničnih vnetnih črevesnih boleznih (ulcerozni kolitis in Chronova bolezen). Terapevtski cilj zdravljenja kronične vnetne črevesne bolezni je zaceljena sluznica, ki jo spremljajo koncentracije kalprotektina, nižje od 50 μg/g blata.
Zdravnik lahko odredi preizkus kalprotektina, da ugotovi vzrok ponavljajočih vodenih ali krvavih drisk. Testiranje kalprotektina se lahko opravi skupaj z mikrobiološkim testiranjem (za odkrivanje bakterijske infekcije in parazitov). Če obstaja sum na vnetje zdravnik običajno odredi tudi krvni test, ki zazna vnetja v telesu (CRP oz. sedimentacija eritrocitov).
Kdaj opravimo test za kalprotektin?
Testiranje kalprotektina se lahko odredi, kadar ima oseba simptome, ki nakazujejo vnetje prebavnega sistema in kadar želi zdravnik razlikovati med KVČB in ne-vnetnim črevesnim stanjem.
Znaki in simptomi KVČB se razlikujejo od osebe do osebe in v daljšem časovnem obdobju. Ti lahko vključujejo eno ali več od naslednjega:
- krvava ali vodena driska,
- krči v trebuhu,
- vročina,
- izguba teže,
- krvavitev iz danke,
- šibkost.
Kakšne so normalne vrednosti za kalprotektin in kaj pomenijo?
Povišan nivo kalprotektina v blatu je znak, da je verjetno v črevesju prisotno vnetje. Točne lokacije in vzroka vnetja iz samega testiranja ne moremo ugotoviti. Znano pa je, da višji kot je nivo kalprotektina v blatu, bolj intenzivno je tudi vnetje.
Povišano koncentracijo kalprotektina vidimo pri bolnikih s KVČB, poleg tega pa so lahko prisotne tudi bakterijske in parazitske okužbe. S kolonoskopijo ugotovimo natančen vzrok vnetja. Zelo visoke koncentracije kalprotektina se lahko pojavijo pri bolnikih, ki so jim pred kratkim diagnosticirali KVČB.
Pri ne-vnetni črevesni motnji (virusne infekcije prebavnega trakta in sindrom razdražljivega črevesja – IBS), so vrednosti kalprotektina nizke. Za razliko od kronične vnetne črevesne bolezni (KVČB), IBS ne povzroča vnetja. Pri ljudeh z nizkimi vrednostmi kalprotektina, običajno tudi kolonoskopija ni potrebna.
Zmerna koncentracija kalprotektina lahko pomeni, da je prisotno vnetje ali da se stanje bolnika slabša. Priporočljivo je ponovno merjenje kalprotektina v blatu. V primeru, da je kalprotektin ponovno zmerno zvišan ali da se je vrednost celo zvišala, zdravnik navadno priporoča kolonoskopijo.
Avtor:
Petra Okoren, dipl.inž.lab.biomed.
Viri:
- Lab tests online – kalprotektin
- Avberšek – Lužnik I., Božnar Alič E. Zbornik predavanj. Ljubljana: Slovensko združenje za klinično kemijo in laboratorijsko medicino, maj 2017.
