Žleza ščitnica je ena od najpomembnejših žlez z notranjim izločanjem. Ščitnica je odgovorna za vrsto nalog v telesu, zato je odkrivanje bolezni ščitnice pomembno. Ena izmed bolj pogostih oblik obolenj je hashimotov tiroiditis.

Ščitnica igra pomembno vlogo tudi v celotnem hormonskem ravnovesju v telesu, ki pomembno vpliva na rast, razvoju in presnovo v vsaki celici telesa. Nahaja se na sprednji strani vratu, pred grlom. Je metuljaste oblike, sestavljena iz dveh mešičkov.

Ščitnica svojo funkcijo opravlja s pomočjo ščitničnih hormonov. Njena vloga je kopičenje joda iz krvi za proizvodnjo dveh hormonov, trijodotironina (T3) in tiroksina (T4). Ščitnica proizvaja in izloča T4, ki gre v jetra, kjer se spremeni v T3.

Hashimotov tiroiditis je avtoimunsko obolenje ščitnice, ki povzroča hipotiroidizem, torej zmanjšano delovanje te pomembne žleze in posledično zmanjšano tvorjenje in izločanje ščitničnih hormonov (T3 in T4).

Bolezen je poznana tudi kot kronični limfocitni tiroiditis in nastopi ob vnetju in poškodbi ščitnice. Do tega vnetja pride, ker začne imunski sistem proizvajati protitelesa, ki napadajo tkivo ščitnice. Vendar pa lahko kljub vnetju ščitnica še nekaj časa deluje normalno in izloča hormone v pravi meri.

Zakaj hashimotov tiroiditis nastane

Kot že rečeno, hashimotov tiroiditis nastane, ker imunski sistem začne proizvajati protitelesa proti specifičnim encimom ščitnice, ki so odgovorni za proizvodnjo  ščitničnih hormonov, in jih tako napada. Posledica tega procesa je vnetje (tiroiditis – tiroid – ščitnica, itis – vnetje) ter poškodba ščitnične žleze, ki začne slabeti in ne more več normalno delovati.

Ščitnico lahko poškodujejo tudi toksini, ki jih zaužijemo preko hrane, amalgamskih zalivk, pesticidov in okolja. Ker je ščitnica izjemno občutljiva, te toksine hitro absorbira, kar tudi lahko povzroči, da se imunski sistem odzove in napada lastno tkivo.

Tudi motnje v delovanju imunskega sistema lahko vplivajo na oslabitev ščitnice, saj se večina imunskega sistema nahaja v steni črevesja. To steno lahko oslabijo škodljivi mikrobi, kot so kvasovke, paraziti in zajedavci, po nekaterih študijah pa tudi gluten (več o tem). To na daljši rok povzroča zmanjšano absorbcijo mikrohranil, kot je recimo selen, ki sicer ščitnico ščiti pred poškodbami.

Še vedno pa so glavni razlogi za nastanek bolezni Hashimotov tiroiditis predvsem genetika, hkratno pojavljanje drugih avtoimunskih bolezni ter razne virusne in bakterijske infekcije.

Bolezen je sicer pogostejša pri ženskah, največkrat pa se pojavi v poznih srednjih letih, nekje od 45 do 65 let. Vse bolj pa se je začela pojavljati tudi pri mlajših ženskah. Trenutno ima v Sloveniji hashimotov tiroiditis že vsaka peta ženska, letno pa se na milijon prebivalcev odkrije približno 1700 novih bolnikov s to boleznijo.

Hashimotov tiroiditis znaki in simptomi

Ker so simptomi in znaki za hashimotov tiroiditis lahko tudi zelo splošni, marsikdo ne pomisli na ščitnično obolenje, saj težave pripisuje stresu ali današnjemu tempu življenja. Zaradi tega nemalokrat pride do nediagnosticiranja bolezni, kar lahko na dolgi rok vodi v resnejše težave, saj bolezni ščitnice povzročajo bolezni na nivoju celotnega telesa. Po zdravstvenih podatkih se kar 20% vseh bolezni ščitnice odkrije čisto naključno.

Pogosto traja nekaj let, dokler ne pride do kroničnih poškodb ščitnice. Takrat se znižajo ščitnični hormoni v krvi in bolezen se pokaže kot hipotiroidizem. Znaki in simptomi so lahko od posameznika do posameznika zelo različni, odvisni pa so tudi od resnosti bolezni in količinskega znižanja ščitničnih hormonov v krvi.

Eden prvih znakov je utrujenost, ki jo večkrat zanemarimo. Brez zdravljenja se simptomi in znaki lahko samo stopnjujejo, ščitnica pa se poveča, ker na ta način poskuša s tem povečati oziroma nadomestiti premajhno proizvodnjo hormonov.

Kakšni pa še so tisti znaki, po katerih lahko sami prepoznamo hashimotov tiroiditis?

  • Pridobivanje teže, ki vodi v debelost
  • Izpadanje las
  • Depresija in slabo razpoloženje
  • Krhki in lomljivi nohti
  • Zmanjšanje spolnega libida
  • Utrujenost, potreba po spanju
  • Bolečine v mišicah in sklepih, diagnoza fibromialgije
  • Motnje koncentracije
  • Anemija
  • Bleda polt
  • Občutljivost na mraz
  • Dovzetnost za prehlade
  • Potreba po spanju
  • Nagnjenost k alergijam in infekcijam
  • Prezgodnja menopavza
  • Znižan ali hripav glas

V primeru, da se ne najdete v zgornjih simptomih preberite še najpogostejše simptome hipertiroze ali hipotiroze (ki ni posledica avtoimunega obolenja)

Simptomi hipotiroze so podobni bolezni hashimotov tiroiditis, le da niso posledica avtoimunega obolenja.

Simptomi hipotiroze so podobni bolezni hashimotov tiroiditis, le da niso posledica avtoimunega obolenja.

Hashimotov tiroiditis preiskave

Odkrivanje bolezni temelji na prepoznavanju znakov in simptomov ter laboratorijski analizi ščitničnih hormonov, kjer se ugotavlja vrednost ščitničnih hormonov in tiroideo-stimulirajočega hormona (TSH), katerega sprošča hipofiza in prisotnost specifičnih protiteles.

Pri potrditvi diagnoze hashimotov tiroiditis laboratorijski testi pokažejo znižano količino ščitničnih hormonov v krvi, hkrati pa povišano količino TSH, kar v praksi pomeni, da hipofiza skuša stimulirati ščitnico, da bi povečala proizvodnjo hormonov T3 in T4. Pri normalno delujoči ščitnici naj bi se vrednosti tega hormona gibale med 1 in 2,5 mIU/L, pri čemer mejna vrednost (za prvi pregled) pri kateri pričnemo ukrepati znaša okrog 4,5 mIU/L.

Pri sumu na hashimotov tiroiditis preiskave pokažejo še pozitiven test na ščitnična protitelesa. Vrsti protiteles sta dve in sicer antiTG in anti TPO. Pozitivna protitelesa pomenijo prisotnost protiteles v krvi, ki napadajo tkivo ščitnice.

Ob potrditvi diagnoze je potrebno hormonsko zdravljenje, saj moramo nadomestiti količino manjkajočega hormona. To poteka z levotiroksinom, sintetično proizvedenim hormonom, ki ga ščitnica sama ne proizvede dovolj.

Kljub zdravljenju pa so potrebne redne kontrole TSH, vsaj enkrat letno in v primeru nosečnosti. Kontrolo ščitničnih hormonov lahko opravite tudi v našem laboratoriju (test ščitnice).

O Hashimotu pa si lahko pogledate tudi videoposnetek na našem You Tube kanalu #mojLaboratorij, kjer vam predstavljamo osebno laboratorijsko diagnostiko in področja, na katerih je uporabna. Prav tako pa vas peljemo tudi v zakulisje laboratorija, kjer si lahko ogledate kaj se dogaja z vašimi vzorci. Vabljeni k ogledu!

Hashimotov tiroiditis prehrana

Sami na potek bolezni kroničnega limfocitnega tiroiditisa ne moremo bistveno vplivati, lahko pa si poskušamo pomagati s prehrano, gibanjem in fizično aktivnostjo ter seveda izogibanjem stresu.

Priporočljiva je mešana prehrana, predvsem pa se moramo izogibati prekomernemu vnosu joda v telo, saj pri tej bolezni jod lahko še poslabša stanje. Primerna količina joda je 150 do 200 µg dnevno in nič več. Tudi prekomerna uporaba jodirane soli je škodljiva.

Pri uporabi prehranskih dodatkov in superživil je tako potrebna precejšnja pazljivost, saj marsikateri vsebujejo prekomerne količine joda, s čimer si naredimo več škode kot koristi. Probiotiki niso škodljivi, če le nimajo preveč joda.

Priporočljiva pa so živila ali prehranski dodatki, ki vsebujejo selen. Mednje sodi recimo brokoli in brstični ohrovt. Prav tako se lahko jemlje cink.

Kaj pa vitamini? Zelo pomembni so tudi vitamini B kompleksa, predvsem B2, B3, B6 in B12, folna kislina ter biotin. Najbolje za telo je, da omenjene vitamine iščemo v prehrani, saj si v tem primeru telo vzame, kar potrebuje.

Živila, ki vsebujejo koristne vitamine za hashimotov tiroiditis:

  • Vitamin B2 se nahaja v pivskem kvasu, mleku, jetrih, jajcih, govedini, ribah, jogurtih in fižolu.
  • Vitamin B3 najdemo v piščancih, jetrih, svinjini, polnovrednem žitu, dateljnih, suhih figah in pšeničnih kalčkih.
  • Vitamin B6 je tudi prisoten v pivskem kvasu, kalčkih, govejih jetrih, govedini in bananah, tudi v soji, arašidih in zelju.
  • Folna kislina je v špinači, beluših, korenju, jetrih, rumenjaku, marelicah, bučah, avokadu, solati, brokoliju in arašidih.
  • Dober vir vitamina B12 je meso, predvsem govedina, jetra, svinjina ter jajca, ribe, mleko in mlečni izdelki. Biotin pa najdemo v govejih jetrih, rumenjaku, sojini moki, mleku in rižu.

Avtor: BB

Viri:

Vas hasimotov tiroiditis zanima bolj podrobno? Preberite še: