Imunoglobulin E (IgE) spada v razred protiteles (imunski proteini), ki so značilni za alergije. Običajno se v krvi nahajajo v zelo majhnih koncentracijah. Določanje specifičnih IgE protiteles nam pomaga pri ugotavljanju alergije. Alergijske ali preobčutljivostne reakcije so imunski odzivi, ki poškodujejo telesna tkiva. IgE so protitelesa, ki delujejo kot del imunskega sistema, in sicer kot obramba pred tujki. Ko je človek z nagnjenostjo k alergijam prvič izpostavljen potencialnemu alergenu (delček prahu, rastlinski pelod, zdravilo, hrana) ta oseba postane občutljiva. Telo zaznava potencialni alergen kot tujo snov in proizvaja specifična IgE protitelesa, ki se vežejo na mastocite na koži, dihalni sistem in prebavni trakt ter na bazofilce (vrsto belih krvnih celic) v krvnem obroku. Ob naslednji izpostavljenosti ta vezana IgE protitelesa prepoznajo alergen in povzročijo, da bazofilne celice začnejo sproščati histamin in druge snovi, kar povzroči alergijsko reakcijo, ki se začne na mestu izpostavljenosti. Alergija je gensko pogojena bolezen. Če sta oba starša alergika, je verjetnost, da bo alergik tudi otrok, od 60 – 70 odstotna. Če je alergik eden od staršev ali sorojenec, se ta možnost precej zmanjša. V večji nevarnosti, da zbolijo za alergijo, so tudi otroci kadilk. Test za določanje IgE protiteles je običajno sestavljen iz panela najpogostejših alergenov na katerega vas lahko testiramo (hrana, živalska dlaka, vrste trave, itd.). Druge vrste testov alergije se lahko izvajajo tako, da je oseba pod skrbnim zdravniškim nadzorom izpostavljena različnim snovem (kožni testi). Test za določanje IgE protiteles se lahko izvede tudi za spremljanje imunoterapije ali za potrditev ali je otrok prerasel alergijo. Test lahko uporabljamo le za splošno uporabo, ker koncentracija IgE protiteles ne korelira resnosti alergijske reakcije in oseba, ki je alergijo že prerasla ima lahko še več let pozitivna IgE protitelesa. Testiranje protiteles IgE proti specifičnim alergenom se običajno opravi, če ima oseba znake ali simptome, ki nakazujejo alergijo na eno ali več snovi. Znaki in simptomi lahko vključujejo:
  • koprivnica,
  • dermatitis,
  • ekcem,
  • rdeče in srbeče oči,
  • kašelj, kihanje,
  • astma,
  • srbenje in mravljinčenje v ustih,
  • bolečine v trebuhu,
  • bruhanje, driska.
Alergije so zelo individualne. Lahko so blage ali hude, odvisne so od izpostavljenosti alergenu, sčasoma se lahko tudi poslabšajo. Reakcije so lahko tudi usodne. Rezultate testiranja je treba pazljivo interpretirati. Tudi če je test negativen, obstaja še vedno obstaja majhna možnost, da ima oseba alergijo. In obratno – pozitiven test še ne pomeni, da se bo pri osebi sprožila alergijska reakcija, ko je izpostavljena določenim snovem. Zato običajno alergolog naroči še dodatna testiranja za dokončno potrditev diagnoze – celokupna vrednost IgE protiteles ali rdečo in belo krvno sliko (zlasti prisotnost bazofilcev in eozinofilcev). O znakih in simptomih alergije si lahko ogledate tudi videoposnetek na našem You Tube kanalu #mojLaboratorij. Vabljeni k ogledu!

Vrste alergije

Alergijske reakcije lahko razvrščamo glede na vrsto okvare tkiva, ki jo povzročijo. Mnoge alergijske reakcije so mešanica več kot ene vrste okvare tkiva. V nekatere alergijske reakcije so vpleteni antigensko specifični limfociti (vrsta belih krvnih celic) in ne protitelesa. Reakcije tipa I (atopične ali anafilaktične reakcije): antigen ob vstopu v telo naleti na bele krvne celice, ki na svoji površini nosijo protitelesa. Ko se antigen veže na protitelesa na celični površini, bele krvne celice sprostijo snovi, kot je, denimo, histamin, te pa povzročijo razširitev ali zožitev dihalnih poti. Reakcije tipa II (citotoksične reakcije): uničijo celice, ker skupki povezanih antigenov in protiteles aktivirajo toksične snovi. Reakcije tipa III (reakcije imunskih kompleksov): nastanejo, če se nakopičijo številni kompleksi povezanih antigenov in protiteles. Povzročijo lahko razprostranjeno vnetje, ki okvari tkiva, zlasti žilne stene, čemur vaskulitis. Reakcije tipa IV (odložene ali celično posredovane reakcije) se pojavijo po vzajemnem delovanju antigena in antigensko specifičnih limfocitov, ki sprostijo vnetne in toksične snovi, pritegnejo druge bele krvne celice in poškodujejo zdravo tkivo.

Akutne in kronične alergije

Med oblikami alergij razlikujemo tudi glede na to, kakšen je stik z alergenom. Akutne alergijske oblike povzročajo snovi, s katerimi telo ni v nenehnem stiku, občasen stik z njimi pa povzroči senzibilizacijo, in sicer na koži, očeh, nosu, dihalih in črevesju. Kronične alergijske oblike nastopijo, če alergen vsakodnevno vnašamo v telo s hrano, ali pa je telo s takšnimi snovmi v trajnem stiku. Občutljivost lahko povzroči tudi snov, ki je ves čas v telesu (denimo sev glivice ali amalgamska zalivka). Kontaktne alergije potekajo na celični ravni in v takšnih primerih so imunološki odgovori drugačni. Najpogostejši povzročitelji so kovine (nikelj, krom, kobalt), guma, kozmetična sredstva, snovi za dezinfekcijo in različne rastlinske snovi, če pridejo v neposreden stik s kožo. Predvsem pri astmatikih nastopajo kombinirane oblike alergij. Psevdoalergije so oblike alergij, pri katerih se alergijska reakcija sproži praviloma šele pri večji količini alergene snovi. To zlasti velja za hrano s kemijskimi dodatki, ki jih normativi sicer dovoljujejo, v živilih pa jih je najti v precejšnjih količinah.

Alergije na koži

Alergijski kontaktni dermatitis

Kontaktni dermatitis je vnetje, ki ga povzroči stik z določeno snovjo; izpuščaj je omejen na del kože in je pogosto ostro ločen od zdrave kože. Prvi stik s snovjo (včasih tudi prvih nekaj stikov) ne sproži reakcije, naslednji stik pa sproži dermatitis s srbenjem. Pri kontaktnem dermatitisu je koža lahko le kratkotrajno pordela ali pa pride do hudega otekanja in mehurjev. Izpuščaj pogosto spremljajo drobni, srbeči mehurčki. Izpuščaj se lahko razširi z mesta stika za alergenom. Vzroka za kontaktni dermatitis ni vedno lahko ugotoviti, saj obstaja velika možnih povzročiteljev. Pogosti vzroki
  • Kozmetična sredstva: depilacijska sredstva, laki za nohte, odstranjevalci laka za nohte, deodoranti, vlažila, losjoni po britju, parfumi, sredstva za sončenje, barvila za lase.
  • Zdravila: antibiotiki (penicilin), antihistaminiki, anestetiki, antiseptiki.
  • Kovinske spojine: nikelj (v nakitu), krom.
  • Rastline: ambrozija, jegličevke, strupeni bršljan.
  • Kemikalije, ki jih uporabljajo pri izdelavi tkanin.

Atopijski dermatitis

Atopijski dermatitis je kronično srbeče vnetje v zgornji plasti kože, ki se pojavlja tako pri odraslih kot pri otrocih. Pri 85 % obolelih je povezan z alergijo na različne snovi, največkrat na pršico v hišnem prahu, živalsko dlako, perje, pelod različnih rastlin in hrano. Zlasti pri otrocih je pogosto vpletena alergija na hrano. Največkrat se pojavi pri posameznikih, ki imajo v družini še druge atopijske bolezni, denimo astmo, alergijsko vnetje oči ali alergijski nahod. Vzrok bolezni ni zgolj alergija. Pri osebah, ki so alergične, je v bolezen vpleteno še dedno nagnjenje, ki je vzrok za motnje v delovanju kože, predvsem pri tvorbi maščob, ki ščitijo kožo pred izsuševanjem in prodiranjem škodljivih snovi iz okolja. Zaradi teh dednih motenj je koža teh ljudi vse življenje bolj suha in občutljiva ter se lahko drobno lušči. Dedne motnje v delovanju kože so tako eden od poglavitnih dejavnikov za razvoj atopijskega dermatitisa. Bolezenski znaki so različni pri odraslih in pri otrocih. Zbolijo lahko že dojenčki pri treh mesecih. Na koži se pogosto pojavljajo rdečkaste lise, tudi koprivkam podobne spremembe. Z rastjo otroka tudi spremembe postanejo enake tistim, ki jih je opaziti pri odraslih. Že po letu ali dveh začnejo prevladovati vnetna žarišča, značilna za odrasle. Te spremembe so vedno srbeče. Pomembno je vedeti, da se pri bolnikih z atopijskim dermatitisom pogosteje pojavljajo tudi druge alergijske bolezni: koprivnica, otekanje kože, različni izpuščaji in tudi druge bolezni, ki nastanejo zaradi alergi atopijskega tipa, kot sta astma in seneni nahod.

Koprivnica ali urtikarija

Koprivnica je kožni izpuščaj z značilnimi ploščatimi, bledimi ali rdečkastimi oteklinami. Tako ime je dobila, ker so izpuščaji podobni kot po stiku s koprivo. Preobčutljivostne reakcije so omejene na kožo in podkožje, pojavljajo se lahko po vsem telesu ali le na posameznih delih. Ta tip reakcij lahko sprožijo alergeni in drugi dejavniki, vendar vzroka pogosto ni mogoče odkriti. Najpogostejši alergeni so nekatera zdravila, strupi žuželk in posamezne vrste hrane. Včasih se reakcije pojavijo tudi po virusnih okužbah. Prvi simptomi koprivnice je srbenje, ki mu sledi izpuščaj v obliki gladkih, rahlo dvignjenih ploskev (koprivk ali utrik), ki so bolj pordele ali bolj blede kot okoliška koža. Izpuščaji imajo običajno premer, ki ne preseže 1 cm. Kadar so veliki, se lahko središče normalizira in nastane izpuščaj v obliki kolobarja. Izpuščaji pri koprivnici navadno izginejo po nekaj urah, pojavijo pa se lahko drugje.

Alergije na dihalih

Sezonski alergijski rinitis

Sezonski alergijski rinitis je alergija na vdihane pelode, ki ji pravimo tudi seneni nahod ali polinoza. Ko se začne sezona posameznega peloda (leska, vrba, vrba, breza, trave, pelin, itd.), se nenadoma ali postopoma pojavi draženje nosu, trdega neba, zadnje stene žrela in oči. Tem simptomom sledijo solzenje, kihanje in voden izcedek iz nosu. Nekateri ljudje imajo tudi glavobole, kašljajo, težko dihanje, so razdražljivi ali potrti, izgubijo tek in slabo spijo. Sluznica nosu oteče in postane modrikasta, zaradi česar se nos zamaši in iz njega izteka izcedek. Vnamejo in pordijo se tudi očesne veznice in beločnica (konjuktivitis).

Celoletni alergijski rinitis

Celoletni alergijski rinitis povzroča podobne spremembe kot sezonski alergijski rinitis, vendar se simptomi pojavljajo skozi vse leto, pogosto nepredvidljivo in v hujši ali blažji obliki. Alergeni so lahko hišne pršice, perje, živalski prhljaj ali plesni. Pogosto je zamašen nos.

Alergijski konjuktivitis

Alergijski konjuktivitis je alergijsko vnetje veznice, tanke opne, ki prekriva notranjo površino veke in zunanjo površino zrkla. Pri večini ljudi je to obolenje zgolj del obsežnejše alergijske bolezni, denimo sezonskega alergijskega rinitisa.

Preobčutljivostni pnevmonitis

Preobčutljivostni pnevmonitis je vnetje v drobnih pljučnih mešičkih (alveolih) in okrog njih, ki ga povzroči alergijska reakcija na vdihani organski prah ali – redkeje – kemikalije. Povzročijo jo lahko različne vrste prahu, v katerem so mikroorganizmi ali beljakovine in kemične spojine. Praviloma mora biti človek tem antigenom izpostavljen nenehno ali dalj časa, preden se razvije občutljivost. Okvaro pljuč povzroči kombinacija alergijske reakcije tipov III in IV. Pojavijo se povišana telesna temperatura, kašelj, mrzlica in težko dihanje, lahko tudi izguba teka, slabost in bruhanje.

Alergijska bronhopulmonalna aspergiloza

To je alergijska pljučna bolezen, ki nemalokrat spominja na pljučnico. Zanjo so značilni astma, vnetje dihalnih poti in pljuč ter povečano število eozinofilcev. Eozinofilci so celice v krvi, ki sproščajo dodatne snovi, ki pripomorejo, k zožitvi dihal. Bolezen povzroči alergijska reakcija na vrsto glivic, ki uspevajo v zemlji, razpadajočih rastlinah, hrani, prahu in vodi. Človek, ki vdihava te glivice, postane nanje občutljiv in dobi alergijsko astmo.

Alergijska bronhialna astma

Astma je kronična pljučna bolezen. Gre za posebno vnetje dihal, ki je prisotno tudi takrat, ko simptomi bolezni niso izraziti oziroma prisotni. Zaradi vnetja so dihalne poti zožene in občutljive na številne dražljaje, ki zdravim ljudem ne povzročajo težav. Med astmatičnim napadom se gladke mišice v bronhijih skrčijo, sluznica zaradi vnetja oteče in izloča sluz v dihala. Na astmo vplivajo nekateri zunanji dejavniki med katere sodijo tudi alergeni (cvetni prah, hišni prah, plesni, živalska dlaka, hrana, piki žuželk, itd.).

Alergije na žuželke

Bolečina in oteklina, ki po nekaj urah izgine, ni alergijska reakcija. Pri ljudeh, ki so preobčutljivi na pike žuželk, kot so čebele, ose, sršeni in mravlje, je oteklina pri vnovičnem piku veliko večja, boleča, se širi in traja več dni. Strup žuželke lahko povzroči reakcijo vsega telesa: srbenje, otekanje mehkih tkiv, bruhanje, drisko, dušenje, padec krvnega tlaka. Lahko se zgodi, da en sam pik povzroči smrt zaradi anafilaktičnega šoka. Tak šok lahko nastopi tudi pri osebah, ki jih pičijo komarji, obadi, bolhe, uši in stenice.

Alergije na zdravila

Na splošno se z večanjem odmerka zdravila povečuje tudi možnost neželenih učinkov. Pri ljudeh, ki so alergični, preobčutljivi na posamezno zdravilo, ta povezava na velja. Pri njih lahko že povsem majhni odmerki zdravila povzročijo alergijske reakcije, ki segajo od blagih do smrtno nevarnih. Alergijske reakcije so nepredvidljive, ker nastopijo šele po vnovičnem stiku z zdravilom, ki povzroča alergijo. Pojavijo se lahko izpuščaji, srbenje, povišana telesna temperatura, zoženje dihalnih poti, piskajoče dihanje, otekanje grla ter znižanje krvnega tlaka.

Viri:

Avtor: Petra Okoren, dipl.inž.lab.biomed.