Ščitnica in jod

Na delovanje ščitnice močno vpliva tudi hrana, ki jo uživamo, seveda pa med to sodijo tudi mikrohranila, kot je jod. Kaj vse jemo, morda ne občutimo toliko, kadar ščitnica deluje pravilno. Ko pa imamo s to pomembno žlezo težave pa je še toliko bolj pomembno, da pazimo na prehrano ter mikrohranila. Zdrava ščitnica in jod sta namreč močno povezana.

Sumite, da vaša ščitnica ne deluje pravilno? Preverite najpogostejše znake slabega delovanja ščitnice.

Vpliv joda na ščitnico

Kako in zakaj res jod vpliva na ščitnico, kje ga najdemo in čemu se moramo izogibati, boste izvedeli v tem prispevku.

Kaj je jod in zakaj ga  potrebujemo

Jod je osnovni mikroelement, ki podpira normalno delovanje hipofize in ščitnice.Pomemben je tudi pri delovanju živčnega sistema, presnovi za pridobivanje energije, kognitivnih in nevroloških funkcijah, lahko pa tudi pozitivno vpliva na zdravje kože.

Jod pa ima še eno pomembno lastnost in sicer, da v idealnih pogojih lahko preprečuje vstop radioaktivnega joda v telo in ima s tem radioprotektivni učinek, seveda, kadar ga imamo ravno prav.

Vsi vemo, da potrebujemo vitamine in minerale, običajno tudi posegamo po prehranskih dodatkih, vitaminu C ali pa šumečih tabletah magnezija in železa recimo, ampak na jod pa najverjetneje pozabimo. Pa ne bi smeli, ker lahko pomanjkanje joda povzroči kar nekaj zelo resnih zdravstvenih težav za vse življenje.

Zakaj je jod tako pomemben ravno za ščitnico?

Da gresta ščitnica in jod z roko v roki, ve vsak, ki ste sooča z obolenjem te pomembne žleze. Jod  potrebujemo za tvorbo ščitničnih hormonov, ki uravnavajo rast in razvoj. Pravzaprav je jod glavna sestavina ščitničnih hormonov tiroksina ali T4 in trijodtironina oziroma T3. Ta dva hormona pa vplivata praktično na vse celice našega telesa in sta nujna za uravnavanje metabolizma, vplivata pa tudi na metabolizem ter razvoj živčevja pri zarodkih in otrocih.

Jod spada v skupino halogenov, kamor uvrščamo tudi fluor, klor in brom. Med temi elementi pa v telesu velja pravilo kompetitivne inhibicije. Sliši se komplicirano ampak to enostavno pomeni, da če imamo enega izmed teh elementov preveč, se drugi ne bodo mogli absorbirati, ker med sabo tekmujejo za ista mesta, to pa prinese do neravnovesja v mikroelementih.

Tukaj pa lahko nastane problem, saj je v naši okolici veliko snovi, ki se v telesu obnašajo kot klor, brom in fluor in s tem jemljejo mesto jodu, ki ga tako nujno potrebujemo!

Bromide, kloride in perklorate najdemo v pijačah, v hrani, v strupih za pobijanje termitov, v antibakterijskih sredstvih v bazenih, v čistilih za tuš pa tudi v zobni pasti. Vse te snovi so toksične in ovirajo  shranjevanje joda v ščitnici, kar nam ne dela nobene usluge.

Na ščitnica in jod pa lahko vplivajo tudi razni hormonski motilci, recimo PBA, ftalati, xenoestrogeni, določena plastika, čistila in detergenti ter teflon.

Delovanje ščitnice lahko v laboratoriju enostavno preverimo iz krvi. Preveri delovanje svoje ščitnice

Koliko joda pa zares potrebujemo?

Ker vemo, da sta ščitnica in jod povezana do te mere, da brez joda ščitnica ne deluje, moramo vedeti tudi, da je pomanjkanje joda nujno potrebno nadomeščati. Naše telo joda namreč ne more proizvesti samo, zato ga moramo vnašati s hrano.  V naravi se jod nahaja v morski vodi in v zemlji, pravzaprav se iz zemeljske površine spira v morje.

Koliko joda torej potrebujemo? Po priporočilih evropske direktive, bi torej odrasel človek za normalno delovanje ščitnice moral na dnevni ravni zaužiti nekje 150 mikrogramov joda. Nujno pa več joda potrebujejo nosečnice in doječe matere, nekje okrog 260 mikrogramov dnevno. Več joda potrebujejo tudi kadilci in pa tisti, ki pojedo veliko kapusnic.

Priporočila glede uživanja joda na dan

Starost	Jod (mikrogram/dan)
Odrasli (EU)	150
Otroci do 3. leta	100
Otroci (8 let)	140
Odrasli	200
Nosečnice	230
Doječe matere	260

Ščitnica in jod – zgodovina

No ravno zaradi tega spiranja pa so nekatera območja zelo osiromašena z jodom, zato so se pri prebivalstvu teh področij začele pojavljati težave s ščitnico. Je pa tudi Slovenija ena izmed držav, v kateri prihaja do pomanjkanja joda v vodi in hrani in zaradi tega se na nekaterih geografskih predelih pojavlja golšavost.

Logični ukrep proti temu je bil torej jodiranje soli, s čimer so pričeli v letu 1953 tako, da so kuhinjski soli dodali 10mg kalijevega jodida na kilogram soli. Vseeno pa se endemija golšavosti ni izboljšala, zato so v letu 1999 z novim ukrepom povečali odmerek in tako dodajali 20-30 mg kalijevega jodida na kilogram soli. No od takrat naprej pa se je situacija postopno začela izboljševat.

endemija je pojavnost bolezni na določenem geografskem področju, Slovenija je glede vnosa joda razvrščena v endemsko področje I. stopnje.

Torej, če malo poenostavimo in ker sta ščitnica in jod res močno soodvisna,  je jod pomemben za ščitnico do te mere, da ni joda – ni ščitničnih hormonov.

Tudi, če težav z delovanjem  ščitnice nimate, še ne pomeni, da dnevno zaužijete dovolj joda. Če na jedilniku nimate redno morskih rib in morskih sadežev, se zna zgoditi, da tudi vam primanjkuje joda.

Pomanjkanje joda v telesu

Najbolj poznan simptom pri pomanjkanju joda v prehrani je pojav golšavosti, kjer je ščitnica značilno povečana in pa hipotiroza, ob kateri ščitnica deluje premalo, kar se praviloma razvija počasi, običajno več let.

Pomanjkanje joda se lahko kaže tudi kot telesna in duševna utrujenost, nervoza, zaspanost, mrzle roke in noge, šibkost okončin, kronična utrujenost, nezmožnost koncentracije, slab spomin, mravljinčenje rok, izpadanje las, suha koža in lomljivi nohti.

Jod je za življenje torej nujen element, ki ga moramo v telo vnašati dovolj, a ne preveč. Torej mora biti v ravnovesju. Če ga imamo premalo, nam to povzroča težave, če ga imamo preveč pa nam to povzroča druge težave.

Presežek joda v telesu

Kadar zaužijemo preveč joda, se lahko pojavijo bolečine v ustih in grlu, kovinski okus v ustih, slabost, bruhanje in driska. Pri težkih zastrupitvah z jodom pa tudi delirij, epileptični napadi, težko dihanje in huda zmedenost.

Ampak, če imamo glede na endemične raziskave joda kronično premalo, kako ga torej lahko zaužijemo preveč?

Problematično je, če na primer jemo večje količine količin morskih rib, morskih alg, jodirane vode in z jodom obogatenih živil. Preveč joda pa lahko vnesemo tudi z nekaterimi zdravili, recimo za zdravljenje srčnih aritmij. Poleg tega pa še kakšen prehranski dodatek, ki vsebuje jod in smo hitro čez priporočeno mejo dnevnega vnosa joda v telo.

Če vaša ščitnica deluje normalno, potem na te občasne in kratkotrajne presežke joda k sreči ne boste posebno občutljivi.

Če pa že imate katero izmed oblik avtoimunega obolenja ščitnice, boste na presežke joda še posebej občutljivi. Reakcija bo že pri količinah, ki pri »normalni« populaciji sploh še ne povzroča težav. Pri tem se lahko razvije tiroiditis, torej vnetje ščitnice, golša, hipotiroza, hipertiroza ali papilarni rak ščitnice.

Ščitnica in jod ter z njima povezana prehrana

Če želimo torej poskrbeti za zdravje naše ščitnice, moramo paziti na jod. Zdrava in uravnotežena prehrana pomaga pri vnosu vseh pomembnih hranil, vseeno pa je dobro, da smo previdni in preudarni tudi pri prehranskih dodatkih in ne nasedamo komercialnim trikom.

Edini vir naravno prisotnega joda sta namreč pitna voda in hrana, kjer pa je vsebnost že odvisna od geografske lokacije in načina pridelave.

Pomembno je tudi, kaj jemo, da telesu pomagamo pri absorpciji joda in kako hrano predelujemo. Če recimo pojemo veliko cvetače, zelja, brokolija, ohrovta, kolerabe, repe, koruze in sladkega krompirja, se absorpcija joda zmanjša. Tudi način priprave živil lahko zmanjša absorpcijo joda, cvrtje recimo za 20%, pečenje za 23% in kuhanje za 58%.

Ker se jod spira z zemeljske površine v morje, ga je največ torej v morskih ribah, školjkah in algah. Bele ribe pa vsebujejo večje količine joda, kot mastne ribe. Malo manjše količine joda pa vase vsrkajo tudi rastline, s katerimi se hrani živina, zato jod najdemo tudi v mleku in mlečnih proizvodih ter drobovini govedi.

Živilo	Jod (mikrogrami na 100g živila)
Kozice	130
Oslič	110
Školjke	101
Tuna	50
Losos	34
Jajce	9
Brusnice	5
Mocarela sir	4
Poltrdi sir	4
Postrv	4
Polnomastni jogurt	4
Jagode	3
Polnomastno mleko	3