Tokratni prispevek pišem zaradi simptomov, ki so znani aktivnim športnikov, sam pa sem jih pričel opažati ob bolj intenzivnih treningih, kot del priprave na poletje. S povečanjem intezitete treningov tudi od našega telesa zahtevamo več, kar pa ima lahko daljnosežne posledice na naše zdravje. Napor za telo predstavlja dodaten stres (članek o stresu), kar dolgoročno lahko vodi v izgorelost nadledvične žleze, kako pa to občutimo pa predstavljam v nadaljevanju.
Fizično intenziven trening, kot je na primer dvigovanje uteži, predstavlja za naše telo stres (v širšem pomenu besede). Ta je posledica dejstva, da od telesa zahtevamo več kot običajno. Poleg fizičnega napora stres povzroča tudi čustveni in mišljenjski napor. Če je stresa preveč – poleg vsakodnevnega stresa na delovnem mestu, stresa doma in nato še fizičnega napora na treningu, od naših žlez zahtevamo prekomerno proizvodnjo različnih hormonov, ki lahko vodijo v hormonsko neravnovesje in izgorelost nadledvične žleze.
Nadledvična žleza se nahaja nad ledvicami (ker imamo dve ledvici, imamo tudi dve nadledvični žlezi). Izgorelost nadledvične žleze lahko razumemo kot center telesa, ki je določen za upravljanje s stresom, ki pa je trenutno okvarjen. V notranjosti nadledvične žleze namreč nastajata dva življenjsko pomembna hormona epinefrin in norepinefrin (znana kot adrenalin in noradrenalin) kot posledica odziva živčnega sistema, medtem ko v zunanjosti nadledvične žleze – skorji – nastajajo kortizol (t.i. hormon stresa), DHEA, aldosteron (skrbi za ravnovesje vode in natrija) ter del spolnih hormonov (progesteron, estradiol, testosteron).
Nekaj izmed nalog nadledvične žleze pa v spodnji sliki:
Ob hormonskem neravnovesju prihaja do presežka in primanjkljaja nekaterih hormonov, kar vodi v izčrpanost nadledvične žleze. Ta skrbi predvsem za naslednje naloge.
Kortizol ima v telesu več kot 100 različnih funkcij. Med drugim vpliva na presnovo beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov, upočasni vnetja, vpliva na razstrupljanje, uravnava imunski sistem in pomaga glukozi, da pride do celic.
Ko je telo pod stresom, se nivo kortizola v telesu zviša. Kot sem že omenil, je na stres potrebno pogledati širše, saj je to večina stvari, ki telo iritira. Najbolj pogoste oblika stresa so čustveni/duševni stres, fizični stres, stres kot posledica okužbe, zastrupitve, vnetja, kroničnih bolezni, alergij in intenzivnega fizičnega napora.
Zdravniki, ki se ukvarjajo z izgorelostjo navajajo različne faze v katerih se pacient nahaja. Najbolj povšeči mi je model, povzet po kliniki RestorMedicine (dosegljivo tukaj), ki pravi da gre pacient pri katerem gre za sum na izgorelost nadledvične žleze skozi 3 stopnje.
Prvi simptomi
Telo povečuje proizvodnjo kortizola v poizkusu preprečevanja dodatnih stresorjev. Vnetni procesi, metabolizem in bazalna temperatura se v telesu običajno znižajo. Stopnja pripravljenosti je visoka. Ko se z stresnim dogodkom soočimo (ali pa ga je naravno konec), nivo kortizola nazaj pade in gremo naprej.
Težava pa je v tem, da nas veliko živi v razmerah, kjer je kroničen stres del vsakdana in se stresni dogodki, ne umikajo dovolj hitro. Tako bo telo od nadledvične žleze zahtevalo večjo količino hormona kot običajno. Zato je običajno nivo kortizola v prvi fazi povišan. Veliko ljudi se v tem obdobju počuti kot da obratujejo na visokih obratih. Občutek povišane energije, pa je na žalost kratkotrajen.
Druga faza
Odziv na stres je že kroničen. Nivo kortizola je povišan že dalj časa – tudi ko gremo na dopust, se nam ne zdi, da smo si baterije napolnili popolnoma. Nadledvična žleza je že bolj utrujena, ko zmanjka goriva se tudi nadledvična žleza izčrpa. Posledično nivo kortizola pade na normalno raven, kar na laboratorijskem izvidu pomeni znotraj referenčnih vrednosti.
Pri tem nam je lahko v pomoč drug hormon. Dehidroepiandrosteron (DHEA) se v tej točki zniža, saj je njegova vrednost prav tako odvisna od normalnega delovanja nadledvične žleze. Vendar pa je potrebno upoštevati, da je glede na prvotni – zdrav nivo, razmerje med kortizolom in DHEA-jem porušeno (kortizola je relativno več, kot DHEA-ja).
Tretja faza
V tej fazi nastopi prava izgorelost nadledvične žleze. Kortizol je nizek, prav tako tudi DHEA. Oseba se počuti brezvoljno, brez energije, rehabilitacijski časi so dolgi. Bolj smo dovzetni za okužbe (visok kortizol nas namreč varuje pred okužbami), viden je tudi slabši napredek pri doseganju ciljev. Na tej točki izgorelosti je smiselno spremeniti trening in ponovno vzpostaviti zadosten čas za regeneracijo. Večji poudarek je potrebno nameniti tudi ostalim stresorjem kot so mikrovnetja, zakisanost, malabsorpcija in pravilna prehrana.
Izgorelost nadledvične žleze in povezava s spolnimi hormoni
Ko telo dlje izpostavljamo stresu, se je potrebno zavedati, da del spolnih hormonov proizvaja tudi nadledvična žleza. Če je ta preobremenjena s proizvodnjo kortizola je posledično manj kapacitet za proizvodnjo ostalih hormonov. V nadledvični žlezi nastaja 35% vseh potrebnih spolnih hormonov (progesteron, estradiol, testosteron) pred menopavzo in tudi do 50% potrebnih hormonov po menopavzi.
Pregnenolon je predhodnik hormonov, ki jih izloča nadledvična žleza. Ko so potrebe po kortizolu večje, gre več pregnenolona za kortizol in ga je zato manj za spolne hormone in DHEA. Padec spolnih hormonov vodi v hormonsko neravnovesje kot so PMS, neredne menstruacije, amenorejo, neplodnost, izgubo kostne gostote, zmanjšan libidi in drugo.
Ocena delovanja nadledvične žleze
Kako odkrijemo izgorelost nadledvične žleze? Posvetujemo se z osebnim zdravnikom in opravimo test nadledvične žleze z merjenjem nivoja hormonov, ki jih proizvaja. Test lahko izvedemo iz krvi ali sline, pri čemer nam slina omogoča večkratno merjenje. Študije so pokazale, da kaže kortizol izrazito dnevno gibanje z visokimi vrednostmi zjutraj in nižjimi tekom dneva. Podobno kot protiutež deluje DHEA z višjo vrednostjo zjutraj in približno polovično vrednostjo zvečer.
Na podlagi večkratnega merjenja dobimo vpogled v dnevni profil kortizola, za različne dele dneva pa so tudi različne pričakovane vrednosti (referenčne vrednosti) za zdravo populacijo. Več o testu kortizola in DHEA-ja in kakšne vrednosti pri testu kortizola pričakovati.
Ukrepaj, če gre za izgorelost nadledvične žleze
Obstaja več sprememb, ki jih je potrebno storiti v vašem življenjskem slogu, da bi pomagali nadledvični žlezi. Z nutritivnega vidika je normalen krvni sladkor ključen (normalne vrednosti so med 3,6-6,1 mmol/L krvi). To dosežemo tako, da pogosto (vsake 3 ure) uživamo manjše obroke, z nekaj beljakovinami, s katerimi se izognemo inzulinskim šokom. Zdravo so tudi živila, ki imajo nizek glikemični indeks. Tudi kofein naravno stimulira nadledvično žlezo, zato je smiselno izogibanje kofeinu.
Naslednji pomemben vidik je zdrav spanec. Fizično se najbolj spočijemo med 10:00 in 2:00 medtem ko je čas od 2:00 do 5:00 primeren za psihično regeneracijo. Dnevne potrebe po spancu so različne, nekje v povprečju pa naj bi aktiven športnik prespal 7-8 ur. Velikokrat v natrpan urnik dodajamo trening in posledično krajšamo čas za spanec. Prav tako je imunski sistem najbolj dejaven ko spimo, zato pomanjkanje včasih prispeva k imunskim kompromisom.
Visoka vrednost kortizola zvečer je lahko razlog, da prihaja do nespečnosti, saj se posledično ne tvori dovolj melatonina, ki je odgovoren za trden spanec.
Izogibanje visoko intenzivnim vajam, je pri športu na žalost nemogoče doseči. Vendar pa lahko intenzivnost vaj kompenziramo z zadostno mero časa za regeneracije in vključitve telovadbe kot je npr joga.
Obstaja tudi več mikrohranil, ki zmanjšujejo izgorelost nadledvične žleze. Vitamin C in B kompleks vplivajo neposredno na delovanje. Tudi zadostna količina kroma pripomore k normalnemu nivoju krvnega sladkorja. Seveda je zgornje elemente potrebno podpreti tudi z zadostno količino ostalih vitaminov in mineralov. Esencialne maščobne kisline pa pomagajo zavirati vnetja, nastala zaradi izgorelosti nadledvične žleze.
Med zelišči, ki blagodejno vplivajo na nadledvično žlezo poznamo golostebelni sladki koren (likviricija) in se uporablja, ko je vrednost kortizola nizka. Rastline ni priporočljivo uživati dlje, ni primerna za ljudi z visokim krvnim tlakom in ne za ženske, ki imajo visoko tveganje za raka povezanega z estrogeni (zelišče lahko tvori estrogene). Druga uporabna rastlina je Ginseng, pri kateremu je učinek delovanja lahko različen (spodbujevalen ali uravnoteževalen). Podoben učinek imata še Ašvaganda in rožni koren.
Če je izgorelost nadledvične žleze prehuda se lahko zdravnik odloči tudi z zdravljenjem s hormonsko terapijo. V tem primeru se lahko nadomešča pregnenolon in DHEA. Prednost take oblike zdravljenja je v tem, da lahko nadomestni hormoni napolnijo prazne rezerve hormonov, zaradi česar je več materiala iz katerega se nato tvorijo ostali hormoni. Včasih lahko taka hormonska terapija pripomore tudi k »resetu« komunikacije med možgani in nadledvično žlezo, kar posledično pomeni, da nadledvična žleza prične delovati bolje.
Za konec
Ne glede na majhnost žleze, izgorelost nadledvične žleze vodi v precej neljube bolezni in v primeru, da bolezni ne odkrijemo dovolj zgodaj tudi v Addisonovo bolezen. Zdravje nadledvične žleze je enako pomembno kot npr. zdravje ščitnice. Še bolj bi se tega morali zavedati športniki, saj če ste nenehno utrujeni, če se vam zdi, da se iz treninga v trening ne odpočijete, če se vam ponavljajo okužbe in bolezni, potem je morda čas, da preverite zdravje nadledvične žleze in se vrnete nazaj na pravo pot.
Aleš Koščak
Viri:
Vas izgorelost nadledvične žleze zanima bolj podrobno? Potem preberite še:
- Nadledvična žleza
- Nadledvična žleza simptomi
- Addisonova bolezen
- Cushingov sindrom
- Testiranje nadledvične žleze – kortizol in DHEA
