Težave v menopavzi
Težave v menopavzi so zaradi načina življenja, daljše pričakovane starosti in sprememb, ki vplivajo na telo ženske vse bolj pogoste. Najbolj pogoste težave v meni so: Motnje spanja, vročinski oblivi in potenje, krvavitve v menopavzi, glavoboli, pomanjkanje želje po spolnosti, suha koža in lasje, čustveni izpadi in slabše počutje. Težave v menopavzi nastanejo zaradi sprememb, ki jih doživlja telo – upade nivo estrogena in posledično pride do hormonskega neravnovesja. Simptome menopavze lahko lajšamo sami s tem da uživamo hrano, vitamine in minerale, ki ugodno vplivajo na telo, lahko poiščemo pomoč pri zdravniku ki bo v primeru izrazitih simptomov predpisal nadomestno hormonsko terapijo. Veliko pa pomaga tudi če poznamo težave s katerimi se moramo soočiti in si s tem olajšamo prehod.
Kaj je menopavza
Beseda »menopavza« se navadno uporablja za opis življenjskega obdobja pr ženski med 45. in 55. letom, ko se plodno obdobje in menstruacija končata. Beseda dobesedno pomeni »konec menstruacije«. Obstaja ocena, ki pravi, da večina žensk (80 %) doživi svojo zadnjo menstruacijo pred dopolnjenim 54. letom. Vendar pa pri nekaterih ženskah nastopi menopavza že pred 40. letom, kar obravnavamo kot prezgodnjo menopavzo. Sproži jo lahko radioterapija ali kemoterapija pri zdravljenju nekaterih rakavih obolenj, pa tudi kirurška odstranitev jajčnikov. Pri takih ženskah so lahko vročinski oblivi in nočno potenje še posebno hudi.
Obdobju menopavze so upravičeno posvečali veliko pozornosti, saj je lahko precej dramatično. Zgodi se veliko sprememb: hormonske, telesne, duševne in čustvene ter očiten in neizogiben znak – konec menstruacijskih ciklov. Da bi si povečali samozavest in zaupanje vase, moramo dobro vedeti, kaj se dogaja v našem telesu. Tako bomo lahko razumeli, da je mehanizem menopavze povsem normalen.
Kako poteka menopavza
V obdobju menopavze se količina spolnih hormonov (estorgena, progesterona in tudi testosterona) v telesu postopoma zmanjšuje, jajčniki prenehajo proizvajati jajčeca, menstruacije so krajše in začnejo izostajati, sčasoma pa povsem prenehajo. Ženska po menopavzi ne more več zanositi. Estrogen hormon (estrogen v infografiki) začne pojenjati. Zaradi njegovega pomanjkanja se pojavijo značilne težave v menopavzi, ki jih do neke mere lahko ublažimo ali odpravimo s pomočjo terapije – nadomestna hormonska terapija.
Prvi znak so neredne menstruacije
Neredne menstruacije so po navadi prvi signal, ki kaže, da se približuje menopavza. Jajčniki začnejo neredno proizvajati estrogen in progesteron, s tem pa postane nereden tudi menstrualni ciklus. Sprva se z običajnih 28 dni ciklus skrajša na nekje med 21 in 25 dni. Pozneje pa se podaljša z vmesnim preskokom ciklusa. Spremenijo se lahko tudi krvavitve v menopavzi – včasih so zelo močne in trajajo dlje, drugič pa so krvavitve šibke in trajajo manj časa. Ker samo obdobje lahko traja različno dolgo (pri nekaterih tudi do 5 let) se lahko pojavljajo krvavitve v menopavzi brez kakršnegakoli reda. Manj ciklusov pomeni tudi manj sprostitev jajčec, zato se zmanjša plodnost. Včasih se kakšno jajčece spontano sprosti še po menopavzi, zato bi morali še leto ali dve po zadnji menstruaciji uporabljati ustrezno kontracepcijo.
Simptomi menopavze:
Ženske najpogosteje opažajo vročinske oblive in nočno znojenje. Nožnica lahko postane suha in občutljiva, kar povzroči bolečine pri spolnih odnosih. Prisotne so lahko tudi različne čustvene motnje, na primer tesnoba, depresija, razdražljivost ali utrujenost. Nekatere ženske v menopavzi muči tudi nespečnost ali pa se zmanjša njihovo zanimanje za spolnost. Nekatere opažajo tudi, da koža postane bolj suha, lasje pa tanjši in redkejši. Neredke so tudi težave s sečnim mehurjem.
Ženske v času menopavze pogosto pridobijo na telesni teži, maščevje pa se najpogosteje nabira v pasu. Povečana telesna teža in prerazporeditev maščevja sta povezani s povečanjem tveganjem za srčno – žilne bolezni in osteoporozo. Kako občutimo posamezen simptom menopavze pa v nadaljevanju.
Motnje spanja v menopavzi
Nočno potenje je seveda lahko razlog za slab ali moten spanec, ni pa nujno, da je ta simptom povezan zgolj z menopavzo. Podobno se namreč zgodi tudi v primeru, da trpite za tesnobnostjo ali za depresijo.
Običajna posledica tesnobnosti je, da težko zaspite – počutite se izjemno utrujeni, a kar ne nehate razmišljati o dogodkih preteklega dne, skrbi vas prihodnost.
Depresija pa je pogosto povezana z zgodnjim zbujanjem – zaspite sicer brez posebnih težav, a se prebudite zelo zgodaj ter se nato premetavate in obračate v postelji, dokler se ne odločite, da boste vstali.
Dober spanec je povezan tudi z letnimi časi, saj smo ljudje velikokrat pod vplivom menjanja letnih časov. Do depresije na primer pride tudi pri sezonski razpoloženjski motnji, ki je tesno povezana z nastajanjem še enega zelo pomembnega hormona – melatonina. Melatonin namreč uravnava cirkaidani ritem (kdaj se zbudimo, kdaj zaspimo).
Ker hormonske spremembe v menopavzi tesnobnost ali depresijo lahko poslabšajo, je včasih potrebno specifično zdravljenje. Če se torej neprespane noči (pomanjkanje spanja – infografika) nadaljujejo in imate tudi druge težave v menopavzi, ki jih sicer uspešno obvladujete poiščite pomoč svojega zdravnika.
Vročinski oblivi in nočno potenje v menopavzi
Vročinski oblivi in nočno potenje so značilni simptomi menopavze, ki jih ima približno 75 % žensk. Vročinski oblivi se pogosto začnejo okrog 47. ali 48. leta in se po navadi nadaljujejo še tri ali štiri leta. V začetnih fazah menopavze se lahko pojavljajo le kakšen teden pred menstruacijo, ko je raven estrogena nizka. Sčasoma pa raven estrogena skozi ciklus tako niha, da se pojavijo kadar koli. Oblivi so najmočnejši prvih nekaj let po zadnji menstruaciji, nato pa se postopoma umirijo.
Veliko žensk ve, kdaj se bo obliv začel, pogosto občutijo naraščajoč pritisk v glavi in pospešen utrip. V nekaj minutah se val vročinskega obliva razširi čez ramena in prsni koš ter dviguje v vrat in glavo. To pogosto povzroči veliko nelagodje in zadrego. Oblivi po navadi trajajo le nekaj sekund, lahko pa vztrajajo tudi do 15 minut in se ponovijo večkrat na dan. Ob tem se morda pojavi tudi potenje ali občutek razbijanja srca, občutek šibkosti ali omotičnosti.
Glavoboli v meni
Nihajoče hormonske ravni lahko pri nekaterih ženskah sprožijo migreno in druge vrste glavobolov. V obdobju pred menopavzo ženske opazijo, da so glavoboli pogosteje povezani z njihovo menstruacijo. Predmenstrualni sindrom (hormonsko neravnovesje), ki se pojavlja teden ali dva pred krvavitvijo, je v tem življenjskem obdobju še bolj izrazit. Tako se lahko migrenski kot tudi nemigrenski glavoboli v tednu pred menstruacijo še hujši. Glavoboli običajno po menopavzi prenehajo, saj se hormonska nihanja uravnajo.
Če so glavoboli moteči, se s svojim zdravnikom ali specialistom pogovorite o potrebnem zdravljenju.
Bolečine med menopavzo
V menopavzi so pogoste bolečine v zapestjih, kolenih in gležnjih ter bolečine v križu. Te bolečine so večkrat zmotno pripisujejo artritisu.
Boleči spolni odnosi
Estrogen hormon spodbuja proizvodnjo sluzi, ki ohranja vlažnost nožnice in drugih delov spolovil. Po menopavzi je zaradi pomanjkanja estrogena te sluzi manj. Nožnica se skrajša, postane manj elastična in bolj suha. Zaradi teh sprememb so lahko spolni odnosi boleči, pojavita se lahko tudi srbenje in preobčutljivost.
Izguba libida v menopavzi
Pogosto se z menopavzo zmanjša spolno poželenje. Na poželenje vplivajo tudi splošno počutje, čustvena razdražljivost in strah pred bolečim spolnim odnosom.
Težave z mokrenjem (uriniranjem)
Nenadna potreba po uriniranju (urgentna inkontinenca), četudi ste bili pravkar na stranišču, je pogosta težava po menopavzi, saj pomanjkanje estrogena povzroči stanjšanje tkiva okrog vratu sečnega mehurja. Poleg tega postanejo mišice, ki podpirajo maternico in preprečujejo uhajanje urina iz mehurja, šibkejše.
Kašljanje in tek sta značilna sprožilca neprijetnega uhajanja urina (stresna inkontinenca), prizadetih je od 10 do 20 % žensk, starejših od 60 let, ter do 40 % žensk nad 80. letom. Stresna inkontinenca pogosto prizadene že ženske v poznih 40. letih.
Pogostejša so tudi ponavljajoča se vnetja sečil, saj se sluznica sečnih izvodil in mehurja pod vplivom pomanjkanja estrogena stanjša.
Spremeni se kislost nožnih izločkov, to posledično pomeni tudi manj zaščitnih bakterij, ki pred menopavzo pomagajo v boju proti okužbam. Pogost znak morebitne okužbe je pekoče ali zbadajoče mokrenje (uriniranje).
Suha koža in lasje
Estrogen hormon ohranja vlažnost vaše kože in spodbuja rast las – zato se lasje »razcvetijo« v nosečnosti, ko je raven estrogena zelo visoka. Brez estrogena postane vaša koža suha, izgublja svojo prožnost, tako da postanejo gubice izrazitejše. Lasje rastejo počasneje, izpadajo pa enako hitro in hkrati postajajo tanjši.
Suhe oči
Poleg kože, ki postane bolj suha, se v menopavzi tvori tudi manj solz, zato veliko žensk opaža stalno suhost in srbečico oči.
Povečanje telesne teže
Ženske se zaradi zmanjšane telesne aktivnosti lahko zredijo. Zmanjšana telesna aktivnost je lahko posledica spremenjenega načina življenja ali pa težav s sklepi. Ko postajamo starejši, naše telo porabi manj energije kot jo je v mladosti, kar lahko povzroči povečanje telesne teže, še zlasti, če ne jemo manj ali pa nismo bolj telesno aktivni. Pomembno vlogo imajo tudi hormonske spremembe, saj estrogen hormon vzdržuje žensko obliko; po menopavzi se običajno začnejo dodatni kilogrami kopičiti bolj okrog pasu in manj okrog bokov. Za kopičenje odvečnih kilogramov je kriv tudi padec progesterona, ki ima sicer pozitivne učinke na telo.
Čustveni simptomi
Posledice slabega spanca so lahko utrujenost, zaspanost, težave pri koncentraciji in depresija. Ti simptomi so pogosto zelo moteči in zaradi njih se je še težje spoprijemati z zahtevami vsakdanjika. Z izboljšanjem spanca, bodisi z blaženjem vročinskih oblivov, bodisi z zdravljenjem depresije, je mogoče znova vzpostaviti ravnotežje.
Hrana, zelišča in minerali za lajšanje težav menopavze
Čeprav je hormonsko nadomestno zdravljenje zelo učinkovito, ni primerno za vse ženske, nekatere pa se zanj ne odločijo, ker ne želijo posegati v naravne procese v telesu. Poleg hormonskega zdravljenja so na voljo številni drugi načini za lajšanje simptomov v menopavzi, na primer homeopatsko zdravljenje ali različni zeliščni pripravki.
Na tem mestu je potrebno reči tudi besedo ali dve o bioidentičnih hormonih in terapiji, kjer gre v osnovi za hormonsko terapijo (nadomeščanje hormonov) ki naj jo vodi zdravnik. Hormoni ki se uporabljajo pri terapijah so lahko različnega izvora, bolj kot izvor pa je pomembna zgradba hormona. Če je nadomestni hormon po zgradbi (molekulsko) enak temu, ki ga imamo v telesu gre za bioidentičen hormon. Terapija z bioidentičnimi hormoni ima načeloma manj stranskih učinkov kot tista z telesu neenakimi hormoni, mora pa biti skrbno nadzorovana s strani zdravnika. Na srečo pa si pri menopavze lahko pomagate tudi sami. V nadaljevanju opisujemo prehrano v menopavzi.
Zelišča za lajšanje simptomov menopavze
Poznamo različna zdravilna zelišča za lajšanje težav v menopavzi:
| Simptom | Rastlinsko zdravilo |
| otekanje, vročinski oblivi | žajbelj, za vročinske oblive je najprimernejši v obliki čaja |
| motnje menstrualnega cikla, PMS | lucerna |
| močne ali neredne menstruacije | plahtica |
| depresija, brezvoljnost, nespečnost, slabši spomin, povišan krvni tlak | šentjanževka |
| živčnost, razdražljivost, tesnobnost | čeladnica |
| tesnobnost, čustvene motnje | sporiš |
| vnetje kože | črni bezeg |
| neredni menstrualni cikli, PMS, s ciklom povezane kožne težave | grozdnata svetilka |
| bolečine v predelu jajčnikov in maternice, povečano nastajanje spolnih hormonov | dioskoreja |
| vročinski oblivi, nočno znojenje | konopljika |
| težave z odvajanjem seča | zelenka, robida, kopriva |
Minerali za blaženje težav v menopavzi
| Težave | Mineral | Vir |
| osteoporoza, povišane krvne maščobe, povišan krvni tlak | kalcij | mleko in mlečni izdelki, listnata zelenjava, agrumi, posušene stročnice |
| osteoporoza, utrujenost, sladkorna bolezen, bolezni srca, tesnobnost, depresija | magnezij | listnata zelenjava, oreški, soja, polnozrnata žita |
| utrujenost, bolezni srca, povišan krvni tlak, tesnobnost, depresija | kalij | pomarančni sok, banane, suho sadje, kikirikijevo maslo, meso |
| osteoporoza | cink | meso, jetra, jajca, perutnina, morski sadeži |
| čezmerne menstrualne krvavitve | železo | oreški, jetra, rdeče meso, rumenjak, listnata zelenjava, suho sadje |
| hipotiroidizem, fibrocistična bolezen dojke | jod | morski sadeži, ribe, morske alge |
| nizka raven krvnega sladkorja | krom | meso, sir, polnozrnata žita in kruh |
| fibrocistična bolezen dojke in rak dojke | selen | morski sadeži, meso, polnozrnata žita |
| ateroskleroza | mangan | oreški, sadje in zelenjava, polnozrnata žita |
| vročinski oblivi, čezmerne menstrualne krvavitve, težave z nožnico, tesnobnost, razdražljivost in druge čustvene motnje | bioflavonoidi | vsi agrumi |
Hrana in Vitamini, ki pomagajo pri težavah v meni
| Težave | Vitamin | Vir |
| čezmerne menstrualne krvavitve, bolezni materničnega vratu, fibrocistična bolezen dojke in rak dojke | vitamin A | korenje, špinača, repa, marelica, sveža jetra, melona, sladki krompir |
| bolezni materničnega vratu, osteoporoza, sladkorna bolezen | folna kislina | listnata zelenjava, oreški, stročnice, jetra |
| povišane krvne maščobe | vitamin B3 | meso in perutnina, stročnice, polnozrnate žitarice, otrobi |
| bolezni materničnega vratu, sladkorna bolezen | vitamin B6 | meso in perutnina, ribe, banane, stročnice, polnozrnata žita, mlečni izdelki |
| tesnobnost, depresija, razpoloženjska nihanja, utrujenost | vitamin B12 | ribe, perutnina, jajca, mleko, sojini izdelki, obogateni z vitaminom B12 |
| čezmerne menstrualne krvavitve, bolezni materničnega vratu | vitamin C | agrumi, jagode, brokoli, zelena paprika |
| slaba absorpcija kalcija, kar poveča tveganje za osteoporozo | vitamin D | sončna svetloba, ribe, obogatena žita ali kruh, obogatena margarina |
| vročinski oblivi, tesnobnost, težave z nožnico, hipotiroidizem, obolenja kože, ateroskleroza, osteoartroza, fibrocistična bolezen dojke | vitamin E | rastlinska olja, listnata zelenjava, žita, suhe stročnice, kruh |
Menopavzna depresija
Mnoge ženske spremembe razpoloženja v menopavzi doživljajo kot vožnjo z vlakcem smrti. Težave, ki jih opisujejo, zajemajo komaj opazne nevšečnosti, kot so drgetanje, vznemirjenost, občutek nelagodja ali nemira, ki se lahko stopnjujejo do izrazite tesnobnosti ali celo panike že ob najmanjšem povodu. Naloge, ki so bile ženskam doslej zlahka kos, jih nenadoma spravijo iz tira. Pogosto opažamo menjavanje razpoloženja, od vznesenosti do malodušja. Tudi s potrpežljivostjo se ženske v menopavzi ne morejo hvaliti. Prihodnost se jim zdi brezupna, pogosto se vidijo v najslabši luči in potrtost se lahko kaj kmalu stopnjuje v pravo depresijo. Pojavu rečemo menopavzna depresija.
Zakaj pride do depresije v menopavzi
- Pomanjkanje estrogena vpliva na možganska središča, ki nadzorujejo občutke zadovoljstva, optimizma in umirjenosti.
- Pri nekaterih ženskah so čustvene težave posledica neprespanosti, saj se pogosto zbujajo zaradi nočnega potenja. Utrujeni ljudje so pogosto razdražljivi in zaskrbljeni.
V menopavzi se lahko pojavi tudi huda depresija, ki jo moramo razlikovati od običajne menopavzalne jokavosti in tesnobnosti. Tveganje za pojav depresije v menopavzi je večje:
- pri ženskah, ki so v preteklosti ali nedavno doživele zelo stresen dogodek, na primer ločitev ali izgubo ljubljene osebe,
- če se je menopavza začela zaradi kirurške odstranitve jajčnikov,
- če ženska menopavzo sprejema kot negativno obdobje,
- pri ženskah z zelo izrazitimi vročinskimi oblivi in obilnim nočnim potenjem,
- pri ženskah z znanim družinskim pojavljanjem depresije.
Nezdravljena depresija utegne trajati več tednov, mesecev ali celo let. Vpliva na telo, razpoloženje in razmišljanje ter lahko zelo ovira normalno življenje. Pri ženskah je tveganje za pojav depresije precej večje kot pri moških.
Obvladovanje depresije v menopavzi
- Izrazito nihanje razpoloženja in razdražljivost vas lahko oddaljita od partnerja in včasih tudi ogrozita vajino zvezo. Če pa mu boste razložili svoje občutke, vam bo najverjetneje v trdno oporo. Mnoge študije so pokazale, da si moški želijo razumeti menopavzalne težave in se z njimi seznaniti že pred partneričino menopavzo. Konec koncev se tudi moški v tem času soočajo s podobnimi težavami – andropavzo.
- Ženske, ki se včlanijo v skupino za samopomoč, se lažje spopadajo z depresijo. Zato strokovnjaki priporočajo, da se ženske včlanijo v podporno skupino.
- Po 20 do 30 minutah naporne vadbe se začnejo sproščati endorfini, morfinu podobni možganski opioidi, ki izboljšajo razpoloženje. Njihov učinek lahko traja celo osem ur. Poleg tega telesna dejavnost ublaži vročinske oblive in nočno potenje, ki sta pri nekaterih ženskah glavna vzroka depresije.
- Joga, tehnike sproščanja in meditacija omogočajo sprostitev ter odpravljajo tesnobnost in notranjo napetost.
Obstaja torej več pristopov za težave v menopavzi. Najprej je potrebno menopavzo spoznati in se pripraviti tako fizično kot tudi psihično na spremembe, ki se obetajo. Nekatere ženske imajo to srečo, da je prehod zelo nežen. Toda mogoče razlog za blažji prehod tiči v hrani, ki jo uživajo, morda v mineralih in zeliščih ki pomagajo pri menopavzi in blažijo simptome. Predvsem pa ne pustite, da bi vas hormoni pahnili v kakšno izmed oblik depresije.
Sedaj veste da je menopavza le oblika hormonskega neravnovesja. V primeru bolj izrazitih simptomov pa v diagnostičnem laboratoriju priporočamo, da se posvetujete z osebnim zdravnikom, vašim ginekologom, lahko pa prvi korak naredite tudi same tako, da testirate svoje hormone iz sline in opravite prvi posvet pri eni izmed ginekologinj s katerimi sodelujemo. (Testiranje in posvet hormoni v meni)
Avtor: Petra Okoren, dipl.inž.lab.biomed.
Viri:
- Stoppard M. Zdravstveni vodnik za vso družino. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2007.
- MacGregor A. Menopavza in nadomestno hormonsko zdravljenje (NHZ). Ljubljana: eBesede d.o.o., 2013.
