V sodobnem hitrem tempu veliko posameznikov svoje življenje opisuje kot zelo stresno, saj so preobremenjeni v službi, morda nezadovoljni doma, imajo težave z zdravjem in podobno. Stres, ki nas spremlja ob določenih aktivnostih, je lahko pozitiven pri premagovanju ovir, s katerimi se srečujemo dnevno, na dolgi rok uničujoč, saj lahko vodi v razvoj sodobnih bolezni. Koliko smo pod stresom lahko tudi izmerimo. Pri tem nam pomaga kortizol. Test kortizola je z kliničnega vidika smiselno opraviti ko je kortizol visok (npr Cushingov sindrom) ali ko je kortizol (pre)nizek (Addisonova bolezen). Poznamo pa tudi vmesne možnosti, ki jih predstavljamo v nadaljevanju.
Kortizol
Kortizol je hormon iz skupine imenovane glukokortiokoidi, ki ga proizvaja nadledvična žleza kot del dnevnega hormonskega cikla. Je ključen hormon pri odzivu telesa na stres, tako psihološkem kot čustvenem. Kortizol poveča raven sladkorja v krvi, krvni tlak in zavira imunski sistem, kot del nabora mehanizmov s katerim se naše telo spopada z stresom oz. nevarnostjo.
Stres je za telo v nekem trenutku običajno koristen, na dolgi rok pa ne, saj zvišuje sladkor v krvi, zvišuje krvni tlak, zavira imunski sistem in upočasni prebavo. Povišan sladkor v krvi vodi v inzulinsko rezistenco in diabetes (sladkorna bolezen in kortizol), nabiranje maščobnih oblog (zaradi skladiščenja sladkorja v obliki maščob).
Simptomi za testiranje kortizola
Test kortizola je smiselno opraviti če obstajajo naslednje indikacije:
- Visok krvni tlak (hipertenzija)
- Visok krvni sladkor (hiperglikemija)
- Maščobne obloge okrog pasu
- Krhka koža
- Vijolične proge na trebuhu
- Izguba mišične mase in vsesplošna šibkost
- Osteoproza
- Hujšanje (nenačrtno)
- Mišična šibkost
- Utrujenost
- Nizek krvni tlak
- Bolečine v trebuhu
- Temne lise na koži
Normalne vrednosti kortizola
Normalna krivulja nihanja kortizola skozi dan je padajoče oblike. To pomeni, da bo nivo našega kortizola najvišji zjutraj, da nam pomaga iz postelje, nato pa bo preko dneva postopoma upadal. Zvečer bo nivo kortizola najnižji, kar omogoča da se umirimo in zaspimo. Podobno se giba tudi DHEA, pri čemer bo vrednost večernega DHEA-ja približno polovična tisti z jutra. Lahko pa ste med tistimi »srečneži« za katere normalna krivulja ne velja.
Eden izmed razlogov za krivuljo, ki odstopa od normalne, je vsekakor lahko izpostavljenost stresu. Poznamo več dejavnikov, ki povzročajo stres. Ti so lahko:
- fizični (hrup, podnebje, delo v izmenah),
- mentalni (duševna preobremenjenost, jeza, strah),
- psihični (časovna stiska, težave v delovni skupini, osebne ali poklicne skrbi),
- socialni (brezposelnost, spremembe delovnega mesta).
Kadar smo torej pod stresom in obremenjeni, bo naša krivulja kortizola nad normalno krivuljo. Ker pa je vrednosti hormona kortizola mogoče spremljati točno ob določenih urah, lahko na podlagi izvida tudi sklepamo kje se pojavljajo tisti dejavniki, ki naše telo najbolj obremenjujejo.
Test kortizola – odstopanja od normalnih vrednosti skozi primere
Stres na delovnem mestu: Visok jutranji nivo kortizola, ko hitimo in se trudimo, da pravočasno pridemo v službo. Nato je zaznati upad kortizola, kar zniža tudi učinkovitost tekom delovnika. Popoldne je značilen ponoven porast kortizola, ko službo “odnesemo domov”.
Kortizol pa je lahko povišan tudi skozi cel dan, kadar smo daljše časovno obdobje pod stresom.
Popoldanski stres: Popoldne je opaziti porast kortizola, ko »službo odnesemo domov« ali pa se srečujemo z napetimi odnosi doma. Zvečer se težje umirimo, saj nivo kortizola ni dovolj upadel.
Cushingov sindrom, nevarnost diabetesa: Značilno normalen (do nizek) jutranji kortizol, ki tekom dneva ne upada, nato zvečer ponovno poskoči, ko imamo »polno glavo skrbi«. Tipično za tak nivo kortizola skozi dan je težje jutranje vstajanje in težave s spanjem. Poleg visokega kortizola pri pacientih opažamo povišane vrednosti ostalih hormonov. Lahko bi rekli, da telo teče ne maksimalnih obratih.
Izčrpanost nadledvične žleze: Gre za adrenalno insuficienco, kar pomeni, da je nadledvična žleza tako izčrpana, da ne zmore več proizvajati dovolj kortizola. V tem primeru bo vrednost kortizola že zjutraj precej nižja od normalnih vrednosti, nato pa bo tekom dneva ostala zelo nizka ali še upadala. Ljudem s takimi vrednostmi kortizola pravimo tudi »flatliners«, saj je krivulja skoraj popolnoma ravna. Tako stanje na dolgi rok vodi v Addisonovo bolezen, zato je potrebno ukrepanje.
Krivulja, ki močno odstopa od normalne, pa lahko kaže tudi na nepravilnosti v delovanju nadledvične žleze in bolezenska stanja, kot sta Addisonova bolezen in Cushingov sindrom.
Kljub tipičnim krivuljam nihanja kortizola, je lahko vaša nekaj čisto posebnega. Torej, če se spopadate s simptomi hormonskega neravnovesja kortizola ali pa sumite na slabše delovanje nadledvične žleze, nikar ne odlašajte s testiranjem in opravite test kortizola!
Avtor: Aleš Koščak
Vas test kortizola zanima bolj podrobno? Preberite tudi:
