Kaj je stres
Stres lahko opišemo kot fiziološki, psihološki in vedenjski odgovor posameznika, ki se poskuša prilagoditi in privaditi notranjim in zunanjim dražljajem – stresorjem. Ta stresor je lahko dogodek, oseba ali predmet, ki ga posameznik doživi kot stresni element in povzroči stres.
Stres doživljamo takrat, ko se znajdemo v situaciji, ki je za nas neobvladljiva.
Vendar pa stres lahko vzamemo tudi kot nekaj pozitivnega. Stres ljudi tudi motivira in spodbuja. Manjše stresne dogodke lahko vzamemo kot nekaj pozitivnega, problem pa se pojavi takrat, ko je stresnih dogodkov preveč in pričnejo vplivati na naše zdravje – nespečnost, napetost, bolečine v hrbtu in vratu, itd.
Stres simptomi
Posledice stresa so vidne tako na telesnem kot na duševnem zdravju.
Telesni znaki, kot posledica stresa:
- Spremembe v apetitu,
- spremembe v telesni teži,
- pogosti glavoboli,
- nespečnost,
- pogosti prehladi,
- napetost in bolečine v mišicah,
- prebavne motnje,
- razbijanje srca,
- kronična utrujenost,
- alergije,
- povečano uživanje alkohola in pomirjeval ter števila pokajenih cigaret.
Duševni znaki zaradi stresa:
- Tesnoba, nemir, napetost,
- potrtost, nemoč, obup,
- razdražljivost, napadalnost,
- nočne more,
- pogost jok,
- depresije,
- zaskrbljenost,
- nezadovoljstvo,
- pomanjkanje samospoštovanja,
- pozabljivost, zmedenost.
Znaki stresa, ki se kažejo v medosebnih odnosih:
- Netolerantnost,
- nezaupanje,
- izolacija,
- zmanjšani kontakti s prijatelji,
- zmanjšana potreba po spolnosti.
- Znaki, ki se kažejo pri delu:
- Občutek preobremenjenosti, utrujenosti,
- neučinkovitost, neuspešnost,
- izguba perspektive,
- težave s koncentracijo in pozornostjo,
- odpor do dela.
Kako premagati stres na delovnem mestu
Če prepoznate simptome stresa morate ukrepati takoj. Pri tem kako premagati stres na delovnem mestu vam bodo pomagali tudi spodnji napotki:
- V začetku tedna si pripravite načrt dela. Razmislite kateri stresorji vas lahko doletijo in se nanje pripravite.
- Na stresno situacijo se poskušajte odzvati mirno. Na ta način lahko ohranimo notranje ravnovesje in s pridobimo čas, da se zavestno odločimo, kako se bomo soočili s težavami.
- Naučite se reči NE! Ni potrebno, da prevzamete vsako delo, ki vam ga naložijo.
- Privoščite si redne odmore in redne hranilne obroke.
- Prosite za pomoč! Če imate probleme jih zaupajte prijateljem.
- Ne postanite zasvojeni! Izogibajte se alkoholu, cigaretam in preobilni ter premastni hrani.
- Vzemite si čas za družabno življenje.
- Ukvarjajte se s športom in ne pozabite na svoje hobije. Počnite stvari, ki vas veselijo.
- Predvsem pa se veliko smejte!
Stres je škodljiv tudi zato, ker lahko vodi v depresijo, anksiznost ali sindrom izgorelosti. Vse te težave pa še bolj oslabijo imusnki sistem in včasih terjajo zdravniško oskrbo in zdravljenje z zdravili (npr antidepresivi).
Stres v nosečnosti
»Raziskave v zadnjih letih so pokazale, da stres v času nosečnosti lahko vpliva na razvoj plodu v maternici in ima preko epigenetskih mehanizmov lahko dolgoročne posledice za zdravje. Raziskave pri ljudeh in pri poskusnih živalih so pokazale, da ima izpostavljenost ploda povišani koncentraciji glukokortikoidnih hormonov (kortizolu) številne negativne posledice na zdravje. Največ poročil govori o povečani nagnjenosti k debelosti, povečani nevarnosti srčno-žilnih obolenj ter vplivu na nevrotransmiterske sisteme v možganih, kar se lahko odraža tudi v povečani ranljivosti za razvoj nekaterih duševnih motenj kot so na primer depresivne in anksiozne motnje.« Tako vpliv stresa na razvoj ploda v času nosečnosti pojasnjuje prof. dr. Gregor Majdič, nevroznanstvenik.
Če ste v nosečnosti zelo anksiozni (anksioznost, depresija in izgorelost) ali v stresu, si poskušajte vzeti odmor. Dobra zamisel je masaža glave in stopal. Nikakor pa ne posegajte po škodljivih razvadah, kot so cigareti in alkohol, saj negativno vplivajo na delovanje možganov vašega otroka.
Kako izmeriti stres?
Kot je znano je stres odziv telesa na določeno nevarnost. Pri tem pride do povišanja krvnega pritiska, poveča se krvni sladkor zraste pa tudi kortizol v krvi. Za to je odgovorno nadledvična žleza, ki prične v kri pošiljati kortizol. Spremembe lahko merimo v realnem času, kar pomeni da lahko že 15 minut po stresnem dogodku v krvi pomerimo zvišano koncentracijo kortizola. Na podlagi večih meritev v dnevu lahko dobimo dnevni profil kortizola, ki nam pokaže kako se kortizol giba tekom dneva. Normalno naj bi bil kortizol najvišji zjutraj, nato pa prične padati. Tudi storilnost je tako zjutraj največja saj kortizol drži naše telo v stanju pripravljenosti.
Nadledvična žleza ima lahko podobne težave kot žleza ščitnica. Njeno uravnavanje namreč ureja hormon ACTH, ki nastaja v hipofizi. Nadledvična žleza tako lahko deluje preveč ali pa premalo. V tem primeru lahko pride do resnejših zapletov in sicer Cushingovega sindroma in Addisonove bolezni. Z merjenjem celodnevnega profila kortizola ter DHEA-ja dobimo vpogled v delovanje nadledvične žleze.
Kortizol lahko merimo iz krvi ali iz sline. Slina postaja zanesljiv medij za merjenje, ker izraža le proste vrednosti hormonov – torej tiste, ki opravljajo svojo funkcijo. Ker gre za neboleč in udoben način vzorčenja, pridobimo v primeru kortizola bolj natančne vrednosti, saj so npr strah pred iglo, čas ki ga potrebujemo, da pridemo na odvzem v laboratorij, nervoza pri večkratnem zbiranju, vsi dejavniki ki lahko lažno zvišujejo rezultat.
Kadar prepoznate nekaj izmed zgoraj naštetih simptomov ne čakajte temveč ukrepajte. Pri tem so vam lahko v pomoč napotki kako premagati stres in pa hormonski testi iz sline. O možnostih testiranja se posvetujte z osebnim zdravnikom, več informacij o testiranju hormonov pa najdete tudi na naši spletni strani (kortizol test iz sline).
Ker pa je najbolj pogosta oblika stresa stres na delovnem mestu, za konec objavljamo še infgrafiko: stres na delovnem mestu.
Avtor: Petra Okoren, dipl.inž.lab.biomed.
Viri:
- http://www.sops.si/wp-content/uploads/2014/05/Stres-na-delovnem-mestu.pdf
- http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/vzd/Stres_na_delovnem_mestu.pdf
- http://www.tromba.si/prof-dr-gregor-majdic-kako-stres-v-nosecnosti-vpliva-na-zdravje/
