JETRA
Jetra predstavljajo našo največjo in najbolj pomembno žlezo. V jetrih se odvija dobršen del prebave, saj se s pomočjo jetrnih encimov sintetizirajo aminokisline, ki jih telo potrebuje za normalno delovanje. Jetra ne bolijo zato je okvaro ali bolezen jeter težje odkriti. Pri tem nam pomagajo jetrni testi, ki obsegajo nabor jetrnih encimov in ostale biokemičnih označevalcev, ki vplivajo na normalno delovanje.
Jetra so torej največji notranji organ in hkrati tudi največja žleza v človeškem telesu ter tehtajo 1200 – 1800 gramov, kar predstavlja od 1,8 – 3,1 % celotne mase odraslega človeka. Ležijo v desnem zgornjem kotu trebušne votline, tik pod trebušno prepono. Jetra so edini človeški organ, ki imajo izjemno lastnost, tako imenovano samoregeneracijo, kar pomeni, da se lahko sama obnovijo. Jetra oskrbujeta dve glavni krvni žili:
- Portalna vena, ki dovaja v jetra vensko kri iz želodca, črevesa in vranice. S portalno vensko krvjo prihajajo iz črevesa v jetra ogljikovi hidrati, aminokisline in peptidi, maščobe, hormoni in druge snovi.
- Hepatična arterija dovaja v jetra arterijsko kri.
Kot življenjsko pomemben organ imajo jetra številne funkcije:
- S pomočjo jeter poteka vsrkavanje hranilnih snovi.
- Sodelujejo pri presnovi ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob.
- Sintetizirajo in izločajo sestavine žolča.
- Udeležena so pri sintezi plazemskih beljakovin in aktivaciji vitamina D.
- Jetrne kupfferjeve celice sodelujejo pri nespecifični obrambi organizma.
- V jetrih se skladiščijo vitamini in minerali.
- Jetra s svojim močnim sistemom razstrupljanja pretvarjajo zdravila in strupe v molekule, ki jih nato izločimo iz telesa skozi ledvica (z urinom) ali skozi črevesje (z blatom).
- V zdravih jetrih nastajajo imunski faktorji, ki so pomembni za naravno odpornost telesa. Ljudje z dobro delujočim imunskim sistemom veliko manj zbolevajo za nalezljivimi bolezni, ki jih povzročajo virusi in bakterije. Poleg tega pa jetra delujejo kot filter in iz telesa odstranjujejo vse škodljive snovi, med njimi tudi bakterije in viruse
Testiranje jeter lahko opravite tudi v našem laboratoriju
Kri je treba oddati zjutraj, na tešče.
Simptomi poškodbe jeter:
Obolenj in poškodbe jeter se ob pričetku težav običajno sploh ne zavedamo, saj jetra ne bolijo. Jetra so namreč organ brez živcev, ki bi prevajali bolečino. Zato moramo biti še posebej pozorni na sledeče znake, ki nas opozarjajo na preobremenjenost jeter:
- Občutek neprestane utrujenosti
- tiščanje pod desnim rebrnim lokom, kar lahko kaže na to, da so jetra povečana
- Povišane vrednosti holesterola in trigliceridov v krvi
- Slaba in počasna prebava, ki jo spremljajo napihovanje in občasne slabosti
- Težave s kožo: srbež kože, izguba sijaja in zdrave barve kože
Pri čemer sta lahko zadnja dva znaka tudi posledica intolerance n hrano ali pa kakšne alergije in ne nujno posledica poškodbe jeter. Več o intolerancah in alergijah, lahko preberete tudi TUKAJ..
NAJPOGOSTEJŠE BOLEZNI JETER
CIROZA JETER
Ciroza je kronična, brazgotinska faza jetrne bolezni. Zanjo je značilno fibrozno preoblikovanje zgradbe organa. Vzroki za nastanek so številni. Pri nas je nastanek jetrne ciroze največkrat povezan s prekomernim uživanjem alkohola – alkoholna jetrna ciroza. Nastanek jetrne ciroze pa je lahko povezan še s številnimi drugimi boleznimi (hepatitis, zamaščenost jeter).
Ciroza jeter se razvija precej dolgo. Pokaže se z znaki, ki so značilni tudi za mnogo drugih bolezni: oslabelost, stalna utrujenost, pomanjkanje apetita, slabost, bruhanje, izguba telesne teže, bolečine v trebuhu, napihovanje, srbenje in pajčevinaste žilice v podkožju. Vsi ti znaki kažejo, da jetra ne zmorejo več opravljati svojega dela.
RAK JETER
Rak jeter je peti najpogostejši rak pri moških in osmi pri ženskah. Najpogostejši jetrni tumor je hepatocelularni rak (HCC). Mnogo pogostejši je pri moških, najpogosteje nastane v šestem desetletju življenja. Najpogostejši nevarnostni dejavniki za razvoj ciroze so virusne okužbe, alkohol, izpostavljenost rakotvornim snovem iz okolja ter presnovne bolezni, kot so hemokromatoza, Wilsonova bolezen in druge.
Najpogostejši klinični znaki hepatocelularnega raka so slabost, utrujenost, slab apetit, hujšanje, zlatenica in bolečine v zgornjem delu trebuha.
HEPATITIS A
Hepatitis pomeni vnetje jeter, povzročajo ga virusi hepatitisa in spada med najbolj nevarne nalezljive bolezni. Virusni hepatitis pogosto povzroči hudo in včasih tudi življenjsko nevarno akutno ali kronično bolezen. Virusno okužbo jeter klasificiramo kot: hepatitis A, B, C, D, E, F in G.
Hepatitis A:
Povzroča ga virus hepatitisa A in se začne z nekarakterističnimi motnjami v počutju, kot sta slabost in bruhanje, lahko se pojavita tudi vročina in utrujenost. Razvije se zlatenica (rumeno obarvanje kože in oči) s svetlim blatom in temnim urinom. Pri starejših lahko hepatitis A povzroči akutno odpoved jeter in smrt. Hepatitis A se prenaša po fekalno-oralni poti, kar pomeni z okuženo pitno vodo, zelenjavo, sadjem in morskimi živalmi, torej je ena izmed najpogostejših s hrano posredovanih okužb.
HEPATITIS B
Hepatitis pomeni vnetje jeter, povzročajo ga virusi hepatitisa in spada med najbolj nevarne nalezljive bolezni. Virusni hepatitis pogosto povzroči hudo in včasih tudi življenjsko nevarno akutno ali kronično bolezen. Virusno okužbo jeter klasificiramo kot: hepatitis A, B, C, D, E, F in G.
Hepatitis B povzroča virus hepatitisa B in se prenaša s stikom s telesnimi tekočinami (krvjo, slino, solzno tekočino ipd.). Virus napade jetra in lahko povzroči rumeno obarvanje kože. Hepatitis B se začne s slabostjo, včasih bruhanjem, vročino in neješčnostjo. Sledi zlatenica (včasih je tudi ni). Virus hepatitisa B je stokrat bolj nalezljiv od virusa HIV in je med vzroki za nastanek raka v svetovnem merilu na drugem mestu.
HEPATITIS C
Hepatitis pomeni vnetje jeter, povzročajo ga virusi hepatitisa in spada med najbolj nevarne nalezljive bolezni. Virusni hepatitis pogosto povzroči hudo in včasih tudi življenjsko nevarno akutno ali kronično bolezen. Virusno okužbo jeter klasificiramo kot: hepatitis A, B, C, D, E, F in G.
Hepatitis C se prenaša preko stika krvi z okuženo krvjo pri intravenskem jemanju mamil, pri slabo sterilizirani zdravstveni opremi ter neustrezni sterilizirani opremi za tetoviranje. Pogosto je okužba asimptomatska (ne povzroča težav ali krvavitev), če pa se bolezen razvije, lahko povzroči kronični hepatitis, zabrazgotinjenje jeter, cirozo in raka jeter.
Kaj škodi jetrom?
Jetra so del prebavil, zato nanje vpliva vse, kar pojemo ali popijemo. Medtem ko nepravilno jemanje zdravil ali zastrupitev prej kot do kronične bolezni jeter privedeta do akutne jetrne odpovedi, so posledice dolgotrajnega zastrupljanja z alkoholom, kronične okužbe z virusi hepatitisa B in C ter slabe prehrane lahko dolgo skrite in se pokažejo šele – ko nastopi jetrna ciroza.
Nepravilna prehrana (premastna hrana, hitra in industrijsko predelana hrana, pogreta hrana), ter uživanje alkohola, še posebno v kombinaciji s stresnim načinom življenja, zelo bremeni jetra.
Kaj lahko za jetra storim sam?
Vsekakor se izogibajmo škodljivim vplivom, kot so alkohol, nezdrava prehrana in kajenje. Če nam kakšna živila povzročajo intoleranco, je dobro, da jih odstranimo iz naše prehrane. Uživati je potrebno veliko sadja in zelenjave, ki so pomembni za razstrupljanje jeter: limona, jabolko (odvaja strupe in odvečno vodo iz ledvic, krepi oslabljena jetra). Jetra bomo pri razgradnji odvečnih estrogenov razbremenili tako, da bomo v prehrano vključili veliko vitaminov iz skupine B in še posebno vitamin B2 (mandlji).
Jetrni testi – diagnostika
Diagnoza jetrnih bolezni je zapleten proces. Za posamezne oblike bolezni obstaja malo kliničnih znakov v začetni fazi bolezni, njihovo zgodnje odkrivanje pa je odločilnega pomena. Med klinično pomembne metode za ugotavljanje bolezenskih sprememb na jetrih spadajo neagresivne preiskave, kot so ultrazvok, računalniška tomografija (CT), magnetna resonanca (MR) in PCR.
Biokemični testi – laboratorijska diagnostika predstavlja pomembno dopolnilo tem metodam, saj služi za odkrivanje, ocenjevanje in spremljanje nepravilnosti v delovanju jeter. Noben jetrni test ni specifičen le za eno jetrno bolezen – vrednost enega jetrnega encima nam namreč še ne določa diagnoze bolezni. Količine nekaterih snovi, ki jih merimo, so lahko spremenjene tudi zaradi patoloških dogajanj izven jeter, torej testi niso specifični samo za jetrne bolezni. Pomembno je torej, da jetrne teste uporabljamo v kombinacijah, saj tako povečamo njihovo specifičnost in občutljivost.
Ločimo jetrne teste, ki ocenjujejo izločevalno in funkcijsko sposobnost:
Koncentracija faktorjev strjevanja krvi, koncentracija albuminov in globulinov in koncentracija bilirubina v serumu.
Jetrni testi, ki nakazujejo na holestazo (zastoj žolča) ali okvaro jetrnih celic, pa so t.i. jetrni encimi:
aktivnost aminotransferaz (ALT in AST), g-glutamil transpeptidaze (gama GT) in alkalne fosfataze (AF) v serumu.
Prispevek pripravila: Petra Okoren, dipl.inž.lab.biomed.
__________
Kako pa hrana, ki jo zaužijemo, vpliva na jetra in zakaj je treba biti tešč pri oddaji kri za laboratorijske preiskave jeter pa preverite v našem posnetku na You Tubu kanalu #mojlaboratorij.
Za več podobnih videoposnetkov pa obiščite naš You Tube kanal #mojLaboratorij!
Viri:
- http://www.zdravstvena.info/vsznj/bolezni-jeter/
- http://www.viva.si/Bolezni-prebavil-Gastroenterolo%C5%A1ke-bolezni/2519/Jetra-glavni-laboratorij-telesa
- Revija za aktualna zdravstvena vprašanja. Jetrne bolezni. Jetrna ciroza. Ljubljana, 2011.
- http://www.onko-i.si/za_javnost_in_bolnike/vrste_raka/tumorji_jeter_in_zolcnega_sistema/
- http://www.gsk.si/sl/Va%C5%A1e+zdravje/Infekcijske+bolezni/Hepatitis+A+in+B
- http://www.zdravje.si/ciroza-jeter
- http://www.bodieko.si/zdrava-jetra
- https://www.lekarna24ur.com/public/datoteke/web_clanek_jetra.pdf
