Sprejemamo le naročene paciente. Prosimo, da se pred obiskom naročite na naši spletni strani. Hvala
  • Pokličite nas: 059-162-018
  • Kje smo: Erbežnikova 2, 1000 Ljubljana
  • Pon-pet: 7:30 - 15:00

    Izgorelost (ang. burnout ali burnout syndrome) pomeni tako čustveno kot telesno težavo in v vseh pogledih presega običajno utrujenost ter brezvoljnost, ki po navadi izgineta ob ustreznem počitku. Izgorelost in deloholizem sta med seboj sicer tesno povezana vendar nikakor ne gre povezovati izgorelosti le z veliko količino dela.

    Znaki izgorelosti

    Adrenalna izgorelost ni le delovna izčrpanost (ang. wornout), pač pa posledica več dejavnikov. Do takega stanja lahko vodi veliko poti, značilni znaki izgorelosti pa so skrajna izčrpanost, ki ne mine niti po daljšem počitku, nemotiviranost ali celo odpor do dela, ki ga oseba opravlja, razdražljivost, frustriranost in neučinkovitost na delovnem mestu. Najpogosteje jo res povezujemo z delom, natančneje s kompulzivnim zatekanjem v delo ali deloholizmom.

    Izgorelost in deloholizem

    Čeprav deloholizem ustreza kriterijem nekemične zasvojenosti, ga medicinska oz. psihiatrična stroka prepoznava kot simptom obsesivno-kompulzivne osebnostne motnje. Ne glede na terminologijo izgorelost ni le posledica velike količine dela. Deloholizem še posebej v našem kulturnem okolju pogosto napačno razumemo kot pozitivno značajsko lastnost, sposobnost, celo vrednoto, ki ne more škodovati.

    To stališče kaže na nerazumevanje delovanja psiholoških in bioloških mehanizmov ter nevarnih posledic, ki jih prinaša dolgotrajno telesno in čustveno izčrpavanje. Deloholizem je torej težava, katere posledice se odražajo tako na psihološki kot nevrobiološki ravni.

    K izgorelosti pripomore več dejavnikov, ki privedejo do psihofizičnega zloma. Nekateri deloholiki lahko postanejo tako izgoreli in posledično depresivni, da ne morejo več iz postelje. Osebnostne lastnosti brez dvoma vplivajo na to, kako oseba vrednosti sebe, vendar na izgorelost lahko vplivajo tudi družbeni dejavniki in družbene norme. Med človekom, ki veliko dela, in deloholikom obstaja velika razlika. Deloholik ni računovodja, ki je konec marca zaradi roka za oddajo davčnih napovedi do vratu zakopan v delo. Mati samohranilka, ki opravlja dve službi, da lahko preživi sebe in otroke, tudi ni deloholičarka. Je pa kljub temu verjetno precej bolj ogrožena za izgorelost, saj sta vsakodnevna negotovost glede finančne stabilnosti in skrb za otroke enako pomembna razloga za stres in posledično izgorelost.

    Deloholike v kompulzivno delo ne ženejo zunanji dražljaji, ampak veliko globlji motivi oziroma notranje prisile in prepričanja. Pogosto svojo lastno vrednost enačijo z dosežki in prav zato tako težko prekinejo z delom, ki jim prinaša vsaj kratkotrajno čustveno zadovoljitev. Oseba, ki veliko dela, še ni nujno deloholik. Ko človek začuti, da je utrujen, načrtuje odmor oz. počitek, da se regenerira in nabere moči za nove izzive.

    Deloholik bo odzive telesa in okolice zanemaril in nadaljeval z delom, dokler se ne bo znašel v težavah. Takrat pogosto tudi počitek ne zagotavlja okrevanja in regeneracije telesa ter duha. Tudi če si vzame počitek in odide na dopust, sta pri izgorelosti prizadeta tako psiha kot telo, ki se v kratkem času ne zmoreta regenerirati do ustrezne stopnje.

    Izgorelost ki vodi v težave

    Zaradi notranjih prisil in prepričanj, po katerih je oseba nekaj vredna le, če ves čas dela, če je močna in svoje delo opravlja popolno, je počitek nekaj, kar je za deloholike težko sprejemljivo. Ti navadno počivajo samo takrat, ko zbolijo – in še takrat zelo omejen čas. Pogosto zbolevajo za boleznimi, ki so povezane s stresom: imajo težave s ščitnico, želodcem in črevesjem ali pa izgorijo.

    V skrajni obliki je zaradi preobremenitve njihov kratkoročni spomin lahko tako prizadet, da bi celo pomislili, da gre za zgodnje simptome alzheimerjeve bolezni. Pogosti simptomi izgorelosti, ki so lahko prisotni tudi pri drugih boleznih, so še mišična utrujenost in bolečine, motnje prebavnega trakta, tesnoba, motnje spanja in glavoboli.

    Poleg tega se izgorelost pomembno odraža na telesni ravni v izčrpanosti nadledvičnih žlez in posledično hormonskem neravnotežju. Eden od znakov je kronično zmanjšana raven stresnega hormona kortizola. Čeprav je v začetnih fazah izgorelosti raven kortizola lahko povišana, podobno kot pri depresivnih stanjih, je v zadnji fazi praviloma nižja od pričakovane in vrednosti kortizola lahko spominjajo celo na addisonovo bolezen, kar se odraža v zmanjšani sposobnosti obvladovanja stresa, poleg tega pa se zaradi povečanega izločanja adrenalina poveča agresivnost. Diagnostika je pomembna tudi za ustrezno medikamentozno terapijo, ki pri izgorelosti ni enaka kot pri depresiji. Neustrezna terapija in napačni nasveti lahko še dodatno znižajo raven kortizola, ki je pri izgorelosti že tako prenizka, kar stanje še poslabša.

    Kako zdravimo izgorelost in deloholizem

    V procesu izgorevanja nekateri poskušajo stanje izboljšati tudi z drugimi kompulzivnimi vzorci vedenja ali vnosom substanc, kot so alkohol, droge in kofein, pa tudi s pretirano telesno aktivnostjo, kar proces le pospeši in že tako težke okoliščine najpogosteje še poslabša. Zato je sprememba prepričanj in izbira ustreznejšega življenjskega sloga ključnega pomena.

    Menjava službe pogosto ne odpravi globljih razlogov za deloholizem in posledično izgorelost, ker se osebe po večini vrnejo k starim prepričanjem in vzorcem ter se tudi po izbiri nove poslovne poti začnejo vesti podobno kot prej, to pa lahko znova privede do izgorelosti in nezadovoljstva v življenju. Pri spremembah in spreminjanju prepričanj o sebi, svetu in drugih lahko pomembno pripomore tudi pogovor s strokovnjakom.

    Avtor: Peter Topić – Inštitut za zasvojenosti in travme

    Viri:

    • Cortright, Brant (2015). The neurogenesis Diet & Lyfstyle: Upgrade Your Brain, Upgrade Your Life. Mill Valley: Psyche Media.
    • Hart, Archibalde (2001). Unmasking Male Depression: Recognizing the Root Cause to
      Many Problem Behaviors Such as Anger, Resentment, Abusiveness, Silence, Addictions,
      and Sexual Compulsiveness, Nashville: World Publishing.
    • Robinson, Bryan (2014). Chained to the Desk: A Guidebook for Workaholics, Their
      Partners and Children, and the Clinicians Who Treat Them. New York: New York
      University Press.
    • Siegel, Daniel (2012). The Developing Mind: How Relationships and the Brain Interact to Shape Who We Are. New York: Guilford Publications.
    • Talbott, Shawn (2007). The Cortisol Connection: Why Stress Makes You Fat and
      Ruins Your Health and What You Can Do about It. Alameda: Hunter House Inc.
    • Topić, Peter (2015). Zasvojenost s seksualnostjo v digitalni dobi: priročnik za strokovnjake, zasvojene in njihove partnerje. Maribor: Založba Pivec.

     

    Vas izgorelost in deloholizem zanimata še bolj? Potem preberite še: