Intoleranca na gluten oziroma glutenska intoleranca je stanje, ki ga zapazimo pri 6-7% vse populacije. V hujši obliki se intoleranca na gluten izkazuje z vsemi simptomi, bolezen pa se imenuje celiakija. Ker je ta redka – pojavi se pri manj kot 1% populacije, se bomo tokrat osredotočili na splošne simptome, ki jih povzroča intoleranca na gluten. Te predstavljamo v infografiki v nadaljevanju. Na začetku pa nekaj najbolj pogostih vprašanj, ki jih zastavi oseba s sumom na prehransko intoleranco na gluten.
Kdo naj uživa brezglutenska hrano?
Posamezniki, ki imajo celiakijo, morajo zaradi zdravstvenih razlogov uživati le brezglutenske izdelke (brezglutenska dieta). Uživanje glutena pri teh posameznikih povzroča neželene učinke, ki poškoduje črevesne celice kar lahko privede do potencialno resnih zdravstvenih težav.
Pri ljudeh, ki imajo negativno reakcijo na gluten, vendar celiakije nimajo, se lahko pojavi t.i. preobčutljivost na gluten. V tem primeru težave, ki jih povzroča gluten, niso tako obsežne kot so pri celiakiji, toda v obeh primerih se ljudje prehranjujejo z brezglutensko prehrano.
Kaj je brezglutenska dieta?
Gluten, beljakovina, ki jo najdemo v pšenici, ržu in ječmenu, povzroča neželene učinke pri ljudeh z motnjami pri presnovi glutena. Brezglutenska dieta pomeni, da vsakodnevna prehrana ne vsebuje nobenih sestavin, živil, itd., ki vsebujejo gluten. Med brezglutensko hrano vsekakor ne sodijo kruh, testenine in pecivo, ki vsebujejo gluten, lahko pa vključuje manj očitna živila, kot so omake, juhe, solatni prelivi in druga predelana živila, ker te lahko vsebujejo majhne količine sestavin, pridobljenih iz glutena, ki vsebuje zrna. (Oves v naravi ne vsebuje glutena, vendar je pogosto kontaminiran s pšenico med rastjo in/ali predelavo, zato lahko le oves, ki je potrjen kot brezglutensko živilo, lahko sprejmemo med brezglutensko dieto.
Zgradbo pšeničnega zrna in posameznih beljakovin, ki jih najdemo v tem zrnu predstavljamo v spodnji sliki.
Napačna predstava o dieti brez glutena
Brezglutenska prehrana je včasih predstavljena kot dieta za izgubo odvečnih kilogramov, ali kot “zdrava” prehrana za splošno populacijo. Te trditve niso utemeljene. Brezglutenska prehrana je zdrava za ljudi z motnjami pri presnovi glutena, vendar ni dokazov, da je koristno tudi za ljudi, ki ne izpolnjujejo teh pogojev.
Prisotnost ali odsotnost glutena samega ni povezan s kakovostjo diete. Pri dieti je pomembna izbira živil v prehrani in ni pomembno ali je gluten prisoten ali ne.
Če posameznik, čigar prehrana vsebuje velike količine kruha, testenin in piškotov (še posebej tiste iz rafinirane moke) preklopi na brezglutensko prehrano, ki izključuje živila, hkrati pa poveča vnos sadja, zelenjave in drugih živil, ki glutena ne vsebujejo, bo rezultat diete vsekakor zdrava prehrana.
Po drugi strani pa ta ista oseba lahko preprosto uporablja nadomestek kruha brez glutena, testenin in piškotkov v prehrani, ne da bi povečala vnos zdravih brezglutenskih živil, kot sta zelenjava in sadje. V tem primeru oseba lahko dejansko zmanjša kakovost prehrane, saj predelana živila (ki jim odstranijo gluten) vsebujejo manj vitaminov in mineralov kot prehrana, ki vsebujejo gluten. Brezglutenska prehrana lahko vsebuje več kalorij, saj veliko predelane hrane, (ki ji odstranijo gluten) vsebujejo višje vsebnosti maščob in/ali sladkorja, za kompenzacijo za okus in teksturnih sprememb, ki so posledica odstranitve glutena.
Intoleranca na gluten in spremljajoči simptomi
Simptomi za celiakijo in za občutljivost na gluten so si med seboj podobni in lahko vključujejo: ponavljajoče bolečine v trebuhu, kronično drisko/zaprtje, mravljinčenje/odrevenelost v rokah in nogah, kronične utrujenosti, bolečine v sklepih, nepojasnjeno neplodnost in nizko gostoto kosti (osteopenija ali osteoporoza). Poleg naštetih simptomov se lahko pojavijo še na stotine drugih simptomov (sindrom razdražljivega želodca).
Nekaj simptomov, ki jih najdemo ob intoleranci na gluten predstavljamo v spodnji infografiki.
Kaj storiti, če menite, da vam gluten lahko povzroča težave
Preden opustite uživanje glutena se posvetujte z vašim osebni zdravnikom. Ta vas bo napotil v laboratorij na odvzem krvi, vendar testiranje ni smiselno, če iz prehrane izločite gluten, saj lahko prihaja do lažno negativnih rezultatov.
Kako diagnosticiramo celiakijo in kako preobčutljivost na gluten?
Prvi korak je testiranje iz krvi, ki nam pokaže prisotnost protiteles na gluten. Če je test pozitiven, je naslednji korak endoskopija. V primeru, da endoskopija kaže značilne poškodbe črevesnih resic to pomeni, da ima preiskovanec celiakijo.
Ker je pri celiakiji pomembna tudi genetska komponenta, mora posameznik imeti izražene določene gene. Vendar pa izraženost še ne pomeni, bolezni.
Kot vidimo je diagnostika celiakije precej kompleksna. Veliko nasvetov in celoten postopek testiranja je lepo predstavljen na forumu moja-celiakija.
Tudi dokončnega diagnostičnega testa, ki bi potrdil preobčutljivost na gluten, še niso odkrili. Imunologi si namreč niso enotni glede vloge in prisotnosti IgG4 protiteles, kljub temu da so pri določeni populaciji ta protitelesa povišana. Trenutno mnenje je, da pristnost teh protiteles lahko nakazuje na intoleranco na gluten, vendar je neprisotnost ne izključuje (testiranje inotelerance na hrano).
Šele ko so bila opravljena vsa testiranja in se bolnik pozitivno odzove na dieti brez glutena (simptomi, ki jih prinaša intoleranca na gluten izginejo), lahko postavimo diagnozo – preobčutljivost na gluten.
Za konec o glutenu…
- Ocenjuje se, da ima v ZDA 1 človek na 133 ljudi celiakijo. Podatkov o glutenski preobčutljivosti niso znani, vendar se predvideva, da je številka bistveno višja.
- Le okoli 15 % ljudi s celiakijo odkrijemo.
- V laboratoriju opažamo porast ljudi, ki se zanima za testiranje intolerance izključno na gluten. Vendar pa ker je gluten sestavljena beljakovina, ker imunski sistem določenih ljudi reagira različno, pred testiranjem svetujemo, da se posvetujete z osebnim zdravnikom. Določeni laboratorijski izvidi namreč izkazujejo odsotnost protiteles specifičnih za gliadin, na drugi strani pa je visoko pozitiven odziv na pšenično moko, zaradi česar sklepamo, da se kot antigen v pšenični moki obnaša še neka beljakovina.
Več o glutenu in intoleranci na to beljakovino si lahko ogledate v videoposnetku na našem You Tube kanalu. Pogovarjali smo se z Mojco Cepuš, prehransko strokovnjakinjo, ki pojasni zakaj se po nepotrebnem ni dobro izogibati glutenu. vabljeni k ogledu!
Za več podobnih videoposnetkov pa obiščite naš You Tube kanal #mojLaboratorij!
Avtorji: Petra Okoren, dipl. inž. lab biomed, Aleš Koščak, teh. lab. biomed, BB
Viri:
- Organizacija gluten.org