V nosečnosti se v materinem telesu močno spremenita razmerje in koncentracija hormonov. Hormoni v nosečnosti običajno narastejo, vzrok zato pa je endokrina dejavnost placente in dejstvo, da se tudi nespolne endokrine žleze matere močno odzovejo na nosečnost.

Placentarni hormoni v nosečnosti

V nosečnosti tvori posteljica velike količine humanega horionskega gonadotropina, estrogenov, progesterona in humanega horionskega somatomamotropina. Ti hormoni so nujno potrebni za vzdrževanje nosečnosti.

HCG – humani horionski gonadotropin

HCG se sintetizira v trofoblastu blastociste, pozneje v nosečnosti pa v horionskih resicah in placenti. Njegova najpomembnejša funkcija je, da preprečuje propad rumenega telesca, hkrati pa ga tudi spodbuja, da izloča vse večje količine svojih hormonov – progesterona in estradiola. Ti hormoni povzročijo, da endometrij maternice nadaljuje z rastjo in shranjevanjem hranilnih snovi.

Estrogeni

Posteljica skupaj z rumenim telescem izloča estrogene in progesteron. Pred koncem nosečnosti se dnevno sintetiziranje placentarnih estrogenov poveča na količino, ki je 30-krat večja od normalne koncentracije, ko ni nosečnosti.

Vloga estrogenov v nosečnosti (estrogen v infografiki):

  • povečanje maternice,
  • povečanje dojk in rast kanalčkov v njih,
  • povečanje zunanjega spolovila ženske.

 

Progesteron

Tudi progesteron je hormon, ki je nujno potreben v nosečnosti (progesteron hormon dolgega zdravja). Majhne količine le-tega izloča rumeno telesce na začetku nosečnosti, velike količine pa posteljica.

Vloga progesterona med nosečnostjo:

  • povzroči razvoj celic decidue v endometriju maternice,
  • zmanjšuje kontraktilnost maternice v nosečnosti; tako preprečuje spontani splav zaradi krčenja maternice,
  • pomaga razvoju zigote še pred nidacijo, ker specifično poveča sekrecijo v jajcevodih in maternici ter priskrbi primerne hranilne snovi za razvoj morule in blastociste,
  • sodeluje pri pripravi dojk na laktacijo.

 

Humani horionski somatomamotropin

Ta hormon se začne izločati okrog 5. tedna nosečnosti in se potem izloča v vedno večji količini, sorazmerno s težo posteljice. Pomaga pri sproščanju prostih maščobnih kislin iz maščobnih zalog matere in tako materi prepušča ta izvor energije v zameno za glukozo.

Ostali hormoni v nosečnosti

Na nosečnost se močno odzovejo tudi skoraj vse nespolne endokrine žleze matere. Vzroka sta povečana metabolična aktivnost matere in dejstvo, da placentarni hormoni delujejo na hipofizo in druge žleze.

Hormoni hipofize

Prednji reženj hipofize se v nosečnosti poveča za 50% in poveča proizvodnjo kortikotropina, tireotropina in prolaktina. Po drugi strani pa je zmanjšana proizvodnja FSH in LH zaradi zaviralnega učinka estrogenov in progesterona iz posteljice.

Hormoni in nadledvična žleza

Zmerno se poveča izločanje glukokortikoidov iz skorje nadledvične žleze (kortizol in DHEA). Povečano je tudi izločanje aldosterona, ki doseže svoj maksimum pred koncem nosečnosti. To privede do težnje po večji reabsorpciji natrija iz ledvičnih tubulov in zato tudi do zadrževanja vode v telesu ter do hipertenzije.

Ščitnični hormoni

V nosečnosti se ščitnica poveča za 50% in v skladu s tem tudi proizvodnja tiroksina. Povečana proizvodnja tiroksina je deloma posledica tireotropnega učinka HCG-ja (ščitnični hormoni).

Hormoni paratireoidnih žlez

Tudi paratireoidne žleze se v nosečnosti povečajo, še posebno če materina hrana ni dovolj bogata s kalcijem. V skladu s povečanjem žlez se poveča tudi njihova produkcija paratireodnega hormona. Povečanje teh žlez in njihove sekrecije hormonov povzroči, da se iz materinih kosti absorbira kalcij, da bi se v materini zunajcelični tekočini vzdrževala normalna koncentracija kalcija, ki ga fetus potrebuje za osifikacijo svojih kosti.

Patološka nosečnost

Patološka stanja so lahko posledica naslednjih dejavnikov:

  • nenormalnosti, ki se prenašajo z dedovanjem: sem spadajo dedne bolezni, prisotne že ob rojstvu. Pri prirojenih napakah, ki se prenašajo gensko, je lahko vzrok v strukturi ali številu kromosomov. Kromosomske aberacije so lahko vzrok različnih sindromov (Downov sindrom, Turnerjev sindrom, itn.). Nekatere kromosomske napake se lahko odkrivajo že v nosečnosti, s pregledom nuhalne svetline.
  • napake v razvoju ploda v organogenezi (razvoj organov): sem prištevamo vse razvojne anomalije, nastale v embriogenezi v prvih 10 do 12 tednih in niso dedne. Lahko jih izzovejo razni virusi, rentgenski žarki, atomsko žarčenje, nekatera zdravila, kronične zastrupitve. Pri takem delovanju škodljivih dejavnikov so najbolj poškodovani tisti deli ploda, ki v tem času najhitreje rastejo in se diferencirajo.
  • poškodbe ploda v poznejših mesecih nosečnosti (razne deformacije in vpliv kužnih in toksičnih dejavnikov na fetus): poškodbe nastanejo po 3. mesecu nosečnosti. Pride lahko do deformacij ploda zaradi pomanjkanja prostora v maternici. Sem prištevamo tudi okužbe, ki plod prizadenejo po 5. mesecu nosečnosti.

Za zgodnje ugotavljanje morebitnih kromosomskih napak pri plodu pa se uporablja ultrazvočni pregled merjenja nuhalne svetline. Kako poteka in kaj vse pri tem pregledu izvemo, pa si oglejte v našem prispevku TUKAJ

Avtor: Petra Okoren, dipl. ing. lab. biomed.

Viri:

 

Vas hormoni v nosečnosti zanimajo bolj podrobno. Preglejte še: