Alergije na hrano in nutritivna intoleranca
Alergija na hrano Vs. nutritivna intoleranca na hrano (preobčutljivost za nekatera živila)
Pojmov nikakor ne gre enačiti. Klasična alergija na hrano so akutne alergične reakcije na snovi, s katerimi telo sicer ni prišlo v trajni stik, vendar je stik z njimi povzročil senzibilizacijo. Klasično prehransko alergijo običajno povzroči neko temeljno živilo, ki ga telo absorbira pogosto, praviloma dnevno (recimo alergija na mleko, alergija na pšenico). Reakcija se pojavi takoj, in sicer:
- na koži: akutni alergijski osip, torej eksanthema, urtikarija in Quinckejev edem,
- na očeh in nosu: sezonski in trajni konjuktivitis in rhinitis;
- na bronhijih: spastični bronhitis, akutna alergijska astma – astma bronchiale;
- na črevesju: akutni alergijski gastritis, enteritis, (vnetje črevesne sluznice), in kolitis.
Odziv telesa na klasično alergijo se pokaže takoj ob zaužitju, lahko tudi le ob sledovih določenega živila. V najhujšem primeru lahko pride celo do anafilaktične reakcije in zastoja srca. Zdravila za klasično alergijo na hrano ni. Odzivu imunskega sistema na zaužito živilo se lahko izognemo le, če to živilo popolnoma črtamo iz našega jedilnika.
Testiranje alergij alergologi opravijo tako, da v krvi iščemo prisotnost protiteles IgE. Odkrivanje je tako precej enostavno, iz krvi ali pa s pomočjo kožnih testov.
Kaj pa, ko se pojavijo vsi simptomi alergije na hrano, vendar jo test s pomočjo IgE protiteles zavrne?
Skrita alergija na hrano – preobčutljivost
Simptomi so podobni, kot tisti pri klasičnih alergijah, vendar nastopijo v blažji obliki. Lahko se kažejo tudi le kot:
- utrujenost in zaspanost
- glavoboli
- splošno slabo počutje
- napihnjenost in napenjanje
- rdečica in izpuščaji
Intoleranca na hrano nastane ob uživanje večjih količin določenega živila, in se v primerjavi z alergijo ne pokaže takoj, zato je tudi reakcija telesa zapoznela (4-72 ur po zaužitju). Ravno zaradi tega zamika ljudje slabemu počutju ne znajo pripisati vzroka. Ker so simptomi lahko tudi precej splošni in se reakcija ne pokaže takoj, je nutritivno intoleranco zato težko diagnsticirati, vendar pa ima lahko resne posledice za naš organizem.
Odkrivamo jo lahko tudi s pomočjo protiteles IgG4 (gre za proteine, ki so specifični za posamezno živilo) in na podlagi njihove vrednosti potrdimo ali ovržemo preobčutljivost za vsako posamezno živilo v paketu, ki ga izberemo. Ker prisotnost protiteles v krvi še ne pomeni potrjene diagnoze naj testiranje opravi zdravnik gastroeneterolog oz drug specialist.
Dokazi priporočajo uporabo diagnostičnih testov na intoleranco na hrano v primerih, ko posameznik kaže nejasne znake imunskih odzivov in kronične motnje ter v primerih, ko klasična diagnostika ne poda jasnih rezultatov. Analiza preobčutljivosti organizma za živila je priporočljiva predvsem kadar obstajajo simptomi klasične alergije na hrano, vendar je bil IgE test negativen.
Test na specifične IgG4 je krvni test za ugotavljanje zapoznelega imunskega odziva na specifične alergene v hrani. Približno 70-80% vseh imunoglobulinov v krvi je IgG. Specifična IgG protitelesa se tvorijo med začetno okužbo ali izpostavitvijo, njihova količina pa naraste šele po nekaj tednih. Telo ohrani cel nabor IgG protiteles, ki se lahko hitro razširijo v primeru ponovne izpostavitve enakemu alergenu.
Obstaja več dokazov o prisotnosti IgG ali IgG4 pri intoleranci na hrano, na primer:
- Alergijske reakcije se lahko pojavijo neodvisno od specifičnega protitelesa IgE.
- Posledično znižanje IgG, ko iz prehrane odvzamemo hrano, ki nam povzroča težave.
- Specifični IgG v serumu je bil zabeležen v primerih celiakije, dermatitisa, atopijskega ekcema ter pri boleznih s povečano prepustnostjo črevesja in sindromu razdražljivega črevesja.
Posledice ob nediagnosticiranju
Po medicinskih statističnih podatkih je do 60 % ljudi podvrženih skritim alergijam na hrano , oziroma nutritivni intoleranci, ki lahko povzroči različne klinične simptome. Simptomi se lahko pojavijo več ur ali celo več dni po zaužitju določene hrane. Stopnja in resnost simptomov se razlikuje glede na genetsko sestavo posameznika.
Če intolerance ne odkrijemo, ščasoma to lahko vodi v nespečnost, kronično utrujenost, zaprtost, diarejo in kolitis. Pri napadu na kostni sistem ne gre izključiti razvoja artritisa in poliartritisa. Če ti procesi potekajo dlje, imunski sistem oslabi, človek pogosto zboli, slabost in bolečine pa postanejo stalnica. Po zadnjih raziskavah alergologov lahko kronično vnetje, ki ga izzove nutritivna intoleranca, povzroči razvoj bolezni srčno-žilnega sistema.
Pozitivno pa je to, da ko enkrat živilo odstranimo iz jedilnika, tudi simptomi običajno izginejo.
